Notranji in ekstrinzični elementi v kratkih zgodbah

Kratka zgodba je eno izmed literarnih del s področja pisanja. Kratka zgodba (kratka zgodba) je vrsta literarnega dela, ki je predstavljena v pisni obliki, ki vsebuje zgodbe ali kratke zgodbe, ki so opisane kratko in jasno. Kratke zgodbe običajno vsebujejo le konflikt ali problem in jih spremlja razrešitev konflikta/problema. Kratke zgodbe ali kratke zgodbe imajo določena pravila pisanja, da oblikujejo zgodbo, tako da ustvarijo dobro delo za bralca. Kratke zgodbe so oblikovane iz avtorjeve zamisli o glavni temi zgodbe in nato narejene po zapletu kratke zgodbe s pozornostjo na elemente v njej.

Značilnosti kratkih zgodb

Nekatere značilnosti kratke zgodbe so naslednje:

• Število besed v kratki zgodbi običajno ne presega 10 tisoč besed.
• Vsebina kratke zgodbe mora biti kratka, jasna in jedrnata
• Tema ali zgodba vsebuje vsakdanje življenjske izkušnje, tako avtorjeve lastne kot tudi izkušnje drugih
• O likih novele se ne razpravlja poglobljeno
• Konflikt, ki se pojavi v zgodbi, je samo en konflikt
• V zgodbi je rešitev konflikta
• Zgodba v kratki zgodbi je fikcija

Pri ustvarjanju kratke zgodbe sta dva elementa, in sicer notranji elementi in zunanji elementi. Ta dva elementa sta močno povezana pri ustvarjanju kratkih zgodb, tako da so videti dobro in lahko bralce pripeljejo do dobrega uživanja v zgodbi.

Intrinzični element

Intrinzični elementi so elementi, ki gradijo literarno delo, v tem primeru kratke zgodbe od v sami literaturi. Notranji elementi kratke zgodbe so sestavljeni iz:

1. Tema

Tema je tema, ki je osnova zgodbe (glavna ideja). Teme običajno niso predstavljene neposredno, ampak so implicirane in jih bralec lahko zaključi sam.

1. Slika

Karakterizacija je podajanje značaja liku v zgodbi. Dajanje narave / značaja ali značaja vsakega lika bo razvidno iz vedenja, misli, govora in pogledov lika na nekaj. Obstajata dve vrsti metod karakterizacije, in sicer analitične metode in dramske metode.

• Analitična metoda je karakterizacija, ki je predstavljena neposredno, kot so prijazen, jezen, trmast, zloben itd.
• Medtem ko je dramska metoda karakterizacija, ki je predstavljena posredno, in sicer skozi dialog med liki, ki prikazuje naravo in vedenje oziroma način razmišljanja.

Poleg zgornjih dveh stvari se karakterizacije razlikujejo tudi po videzu lika, in sicer glavnega junaka in antagonista.

• Glavni junak je lik, ki igra poštenega, prijaznega, ustrežljivega in drugega lika, ki je prijazen.
• Antagonisti so liki, ki igrajo zvite, nepoštene, zle, lažnivce in druge slabe like.
• Tritagonist je lik, ki posreduje ali povezuje med protagonistom in antagonistom. lik glavnega junaka vodi enako kot protagonist.

1. Nastavitve/ozadje

Postavitev ali postavitev v zgodbi je lahko kraj, vzdušje ali čas. V nastavitvi/ozadju so trije glavni elementi, in sicer:

• Postavitev kraja, povezana s krajem, kjer se dogajajo dogodki v kratki zgodbi
• Nastavitev časa, povezana s tem, kdaj se je dogodek zgodil
• Ozadje vzdušja, povezano z vzdušjem ali občutki na dogodku

4. Razgledna točka

Stališče je avtorjevo stališče pri pripovedovanju zgodbe. Stališče lahko avtorja in bralca postavi kot glavni lik ali drugo osebo v zgodbi. Obstajajo 3 reči spremeni osebo z vidika:

• Prvoosebno stališče, in sicer avtorjev pogled, kot da je neposredno vpleten kot glavni lik v zgodbi. Primer: jaz, jaz, jaz (ednina); mi, mi (množina)
• Pogled druge osebe, in sicer avtorjev pogled, kot da avtor pripoveduje zgodbo. Primer: ti (ednina), ti (množina)
• Pogled iz tretje osebe, avtorjev pogled je, kot da avtor čuti, ve, doživlja, kaj se dogaja z liki v zgodbi. Primer: on (ednina), oni (množina)

5. Zaplet ali zaplet

Zaplet ali zaplet je potek zgodbe. Zaporedje zgodb običajno temelji na času, vzrokih in posledicah ali nečem drugem. Na splošno in najpogosteje, zgodba se začne z uvodom ali srečanjem med liki, nastankom konflikta, konfliktnimi vrhovi, vrhuncem konflikta ali vrhuncem, razrešitvijo konflikta, nato koncem (slovo ali rezultat razrešitve konflikta). Zaplet se lahko spreminja tudi glede na avtorjevo željo, na primer vzročno-posledična zgodba ali zaplet med vzrokom in posledico. V zgodbi zaplet naredi avtor tako, da naredi faze v zgodbi, tako da vsebina zgodbe ne zmede bralca. Uporabljena zgodba je razdeljena na več vrst, in sicer:

• Progresivni zaplet ali progresivni zaplet, ki je zaplet, ki se premika naprej s stopnjami zgodbe, ki pripovedujejo dogodke zaporedno, začenši od začetka, sredine in konca. Običajno se začne od predstavitve vsakega lika, nastanka konflikta, vrhunca konflikta, reševanja konfliktov, reševanja konfliktov.
• Nazaj ali regresivni zaplet, ki je faza zgodbe, ki pripoveduje konec zgodbe, nato pa se vrne in se spomni, kako se je zgodba zgodila.
• Mešani tok ali kombinirani tok, to je kombinacija toka naprej in nazaj, stopnje v Zgodba je lahko zaporedna in nato vstavljena nazaj ali nazaj ali izmenično med naprej in nazaj umakni se.

1. Mandat

Mandat je poučevanje oz sporočilo implicirano v vsebini zgodbe, zato od bralca zahteva razumevanje. Nauki/sporočila so lahko pozitivna ali negativna.

1. Slog jezik

Slog jezik je posebna lastnost avtorja pri opisovanju ali opisovanju vsebine zgodbe z uporabo besed, besednih zvez, govornih figur, ki jih uporablja.

Zunanji element

Ekstrinzični elementi so elementi, ki so zunaj literarnega dela (kratke zgodbe), vendar posredno vplivajo na vsebino dela. literatura the. Nekateri zunanji elementi, povezani z ustvarjanjem literarnega dela, vključno z:

1. Ozadje ustvarjanja/ustvarjanja 

Ozadje nastajanja zgodbe je osnova, ki želi bralcu omogočiti razumevanje, kaj in zakaj nastane literarno delo. Ali pa razumeti, kaj želi avtor sporočiti bralcu.

1. Ozadje avtorja

Ozadje avtorja je tudi najbolj vplivno pri nastajanju zgodbe. Avtorjevo ozadje je:

• Biografija: biografija avtorjeve biografije, o njegovi izobrazbi
• Literarna zvrst: avtor ima svojo literarno zvrst, ki je njegov zaščitni znak. Avtorjevo ozadje spremlja tudi tok zgodbe, ki mu je všeč.
• Psihološko stanje: Psihološko stanje avtorja v obliki izbire teme, uporabljenega jezika, uporabljenega zapleta, avtorjevega pogleda na življenje, prepričanj itd.

1. Razmere/stanje v skupnosti

Situacije, ki se razvijajo ali se pojavljajo v družbi, kot so ideologija, politika, družbeni odnosi, kulture, kot tudi ekonomsko stanje skupnosti. Kulturno ozadje skupnosti se pojavi v zgodba je lahko napisana v obliki postavitve ali se pojavlja v dialogu likov ali v avtorjevi pripovedi.

Tako je opis notranjih in ekstrinzičnih elementov v kratki zgodbi. Upam, da je koristno.