Replikacija virusa: stopnje, sheme postopkov, slike (v celoti)
Pri razmnoževanju virusi potrebujejo živo celično okolje. Razmnoževanje ali razmnoževanje virusa v živih medijih, kot so živalsko tkivo, zarodek in rastlinsko tkivo.
Ker virusi nimajo encimov in se ne morejo presnavljati, se virusi ne morejo razmnoževati sami. Pri razmnoževanju se mora virus okužiti iz gostiteljske celice.
Pri okužbi gostitelja obstajata dva načina okužbe z virusom, in sicer z lizogenetsko fazo in tudi litično fazo.
Kazalo
Litikov cikel
Litični cikel je, ko virus po uspešni replikaciji uniči gostiteljsko celico. Faze litičnega cikla so:
Faza adsorpcije
Faza adsorpcije je znak pritrditve repa virusa na bakterijsko celično steno. Virusi se lahko držijo le posebnega mesta.
To je lahko na površini bakterijske celične stene, ki ima posebno beljakovino in jo lahko pritrdijo virusni proteini. Virusi, pritrjeni na beljakovine celične stene, so zelo značilni in podobni ključavnicam in ključem.
Virusi se lahko pritrdijo na določene celice, ki jih želijo, ker imajo receptorje na koncih repnih vlaken.
Virusi po pritrditvi izločajo encime lizocima ali uničujejo encime, nato v celični steni gostitelja nastanejo luknje in bakterije.
Faza injiciranja
Ko luknja nastane, se kapsula virusa takoj strne, da črpa svojo nukleinsko kislino ali DNA in RNA, da vstopi v celico.
Zato virusni kapsid ostane zunaj bakterijske celice. Če vsebine ni, se kapsida odstrani in ne deluje več.
Faza sinteze
Virusi nimajo lastnih biosintetičnih strojev, virusi bodo za izvajanje svojega življenja uporabljali samo biosintetične stroje gostitelja, na primer bakterije. Zato je treba uničiti biosintetične bakterije, torej bakterijsko DNA.
Zaradi tega DNA virusa proizvaja encime, ki ga uničijo. Encimi iz virusa uničujejo DNA bakterij, ne pa tudi DNA virusa.
Zato bakterije ne morejo nadzorovati lastnih biosintetičnih strojev. DNK virusov je zelo pomembna pri prevzemanju nadzora nad življenjem.
DNA virusa se večkrat ponovi, in sicer z oblikovanjem zelo velikega števila virusne DNA.
Po tem DNA iz virusa sintetizira beljakovine, ki iz bakterijskih encimov in ribosomov postanejo kapsida.
V teh šibkih bakterijskih celicah se sintetizira DNA iz virusov in beljakovin. AND in beljakovina, ki jo virus naredi v kapsido, je že pod nadzorom DNA virusa.
Faza montaže
Nato se sintetizirani kapsid loči na dele vlaken glave, repa in repa. Del kapside se nato sestavi v popoln virusni kapsid in DNA virusa vstopi vanj.
Po tem je telo virusa nedotaknjeno. Število virusov, ki nastanejo v tem procesu, je približno 100 do 200 novih virusov.
Litična faza
Ko je faza zbiranja virusa končana, lahko virus spet proizvaja lizocimske encime. Lizizomski encim je uničujoči encim, ki lahko uniči bakterijske celične stene.
Ko je celična stena uničena, bo bakterijska celična stena lizirana ali porušena. Ko se pokvari, lahko novi virusi najdejo druge gostitelje.
Ta faza je faza lize celic za bakterije, za viruse pa faza razprševanja virusov.
Raziskave, izvedene na FAG, ki napadajo bakterije Esherichia coli. Rezultati kažejo, da obstajajo virusi, ki povzročajo lizo bakterij, nekateri pa ne.
Virus iz T4 zaradi tega življenjskega cikla, ki se imenuje litični cikel, povzroči lizo v bakterijah.
Lizogeni cikel
V lizogenem ciklu virus ne uniči bakterijske celične stene. Proces lizogenega cikla je naslednji:
Faza posvojitve
Faza adsorpcije v lizogenem ciklu je skoraj enaka kot litični cikel. To zaznamuje pritrditev virusnega repa na bakterijsko celično steno.
Nato se virus pritrdi na posebna mesta, in sicer na površino bakterijske celične stene, ki ima virusne beljakovine za pritrditev na virusne beljakovine.
Vezanost virusa na beljakovine v celični steni je zelo značilna. Virusi se lahko pritrdijo na določene celice, ki jih želijo receptorji na koncih vlaken repa.
Po pritrditvi na bakterijo virus sprosti lizocimske encime ali uničuje encime, tako da nastanejo luknje v gostiteljski celici in bakterijski steni.
Faza injiciranja
Tudi faza vbrizgavanja v lozogenem ciklu se ne razlikuje od litičnega cikla, in sicer po nastanku lukenj. Virusni kapsid se neposredno krči, da v celico črpa nukleinsko kislino ali DNA in RNA.
Zato kapsida virusa ostane zunaj bakterijske celice, če je prazna, pa kapsida ne deluje več.
Faza združevanja
Ko vstopi v injekcijsko fazo, DNA iz virusa neposredno vstopi v bakterijsko telo, nato pa se bakterijska DNA združi. Bakterijska DNA je krožne oblike, ki je kot ogrlica, ki nima konca in konca.
DNA je dvojna nit, ki je bila zvita, najprej se DNA iz bakterij zlomi. Nato se DNA virusa združi med prekinjenimi nitmi.
In končno krožna DNA tvori novo krožnico, ki jo je vstavila virusna DNA. Zato je DNK iz bakterij že vsebovana z DNA iz genetskih virusov.
Faza cepitve
V tem stanju DNA virusa ni aktivna, kar se imenuje profag. Ker je DNA virusa postala eno z DNA bakterij.
Če se bakterijska DNA razmnožuje, tudi profag sodeluje pri razmnoževanju, na primer, če se bakterija razdeli. DNA se tudi kopira s pomočjo postopka replikacije, zato se kopira tudi profag.
Nato iz rezultatov delitve nastaneta dve bakterijski celici in v vsakem od teh bakterijskih potomcev obstajajo enaki profagi.
Od tega postopka naprej do postopka delitve bakterij večkrat, dokler v profagu ne nastane vsaka od bakterijskih celic. Zato število profagov sledi tudi številu bakterijskih celic, ki jih nosijo.
Faza sinteze
Zaradi določenih kemikalij ali sevanja profag postane aktiven. Nato se profag loči od bakterijske DNA in uniči bakterijsko DNA.
Nato DNA virusa izvede sintezo beljakovin, ki se uporablja za preoblikovanje novih virusov. Za replikacijo DNA se bo število virusne DNA povečalo.
Faza montaže
Ti kapsidi se nato sestavijo, da tvorijo popoln virusni kapsid in delujejo kot virusna ovojnica.
Nastali kapsid lahko doseže od 100 do 2000 novih kapsid. Nato DNA iz rezultatov razmnoževanja gre notri in tvori nov virus.
Litična faza
Po nastanku novih virusov pride do lize bakterijskih celic. Liza bakterijskih celic je, da po končani fazi zbiranja virus lahko proizvaja lizocimske encime ali encime, ki spet uničijo.
Ti virusi se tvorijo in razpršijo iz bakterijske celice, da napadejo na novo vrnjene bakterije. V naslednjem ciklu lahko virus preide tudi v litični cikel ali lizogeni cikel.