Zapri
Meni

Zgodovina formulacije Pancasila in povzetek [popolno]

Zgodovinski dogodek formulacije Pancasila je postal eden največjih dogodkov pri nastanku države Indonezije.

To je zato, ker Pancasila vsebuje vsebino, ki jo je sprva predlagalo več pomembnih ljudi v Indoneziji, do takrat pa so zbirali in iskali njihove predloge, katera je najprimernejša in skladnejša.

Pancasila kot osnova indonezijske države je v procesu nastanka postala ena najpomembnejših zgodovin v Indoneziji.

Ker gre v proizvodnem procesu skozi različne faze, ki so precej stresne in pri formulaciji ne morete zgrešiti.

Ker je Pancasila prožna državna podlaga, si lahko razlagamo, da velja tudi ta Pancasila v prihodnosti ali pa tudi ne sme biti v nasprotju z napredkom časa ali tudi v življenju v družbi.

Prav Pancasila je povezovalno in vezno sredstvo v vsakdanjem življenju, tako da tudi mi Kot državljan Indonezije se lahko izogibate stvarem, ki niso dobre v razvoju in napredku dobe.

Kazalo

Zgodovina formulacije Pancasila

zgodovina formulacije Pancasila

Zgodovina formulacije Pancasile - Začenši od dajanja obljube o neodvisnosti s strani takratnega japonskega premierja Kuniaki Koiso Indoneziji 7. septembra 1944.

Nato je japonska vlada 1. marca 1945 (2605, leto Showa 20) ustanovila BPUPKI Prizadevanja za pripravo na neodvisnost Indonezije) z namenom, da se naučijo stvari o upravljanju Indonezijska neodvisnost.

BPUPKI ima 74 članov (67 Indonezijcev, 7 Japoncev). Nato je organizacija izvedla prvo zasedanje 29. maja 1945 - 1. junija 1945 s ciljem oblikovanja osnovne filozofije države za indonezijsko državo.

Tri dni so obstajali trije pomembni indonezijski liki, in sicer Muhammad Yamin, Soepomo in Soekarno, ki so prispevali ideje za osnovo indonezijske države.

V kratkem govoru prvi dan, Mohammad Yamin pet neodvisnih Indonezij, vsebina petih načel je:

  1. Državljanstvo
  2. Človečnost
  3. Božanstvo
  4. Demokracija
  5. Dobrobit ljudi

Drugi dan, Soepomo predlaga tudi 5 načel, in sicer:

  1. Indonezijsko državljanstvo
  2. Internacionalizem ali človečnost
  3. Enotnost in enotnost
  4. Socialno varstvo
  5. Vera v enega samega Boga

Soekarno zadnji dan je predstavil tudi svoje ideje o petih načelih, ki tvorijo enotno celoto in se imenujejo Pancasila, Soekarnov predlog so vsi udeleženci zasedanja dobro sprejeli.

Tako je 1. junij 1945 znan kot rojstni dan Pancasile.

Po razglasitvi slovesnosti neodvisnosti 17. avgusta 1945. Bilo je več odposlancev, ki so prišli iz vzhodne Indonezije. Nekateri od teh delegatov so naslednji:

  • Sam Ratulangi, predstavnik Sulavesija
  • Tadjoedin Noor in Ir. Princ Noor, predstavnik Kalimantana
  • I Ketut Pudja, predstavnik Nusa Tenggara
  • Latu Harhary, predstavnik Malukuja.

Prišli so zaradi nasprotovanja zvoku v osnutku preambule ustave, ki je prav tako zapoved Najprej Pancasila, ki se glasi "Bog z obveznostjo izvrševanja islamskega zakona za njeni privrženci. "

Tako je na prvi seji PPKI, natanko 18. avgusta 1945, Hatta predlagal, da se stavek spremeni v "Vera v enega boga".

Predhodno spremembo stavka so se posvetovali s štirimi islamskimi osebnostmi, in sicer s Kasmanom Singodimejo, Wahidom Hasyimom, Ki Bagusom Hadikusumom in Teukujem M. Hassan.

Štirje ljudje so se strinjali s spremembo stavka. Tako je bila na koncu določitev osnutka odprtine in besedila ustave iz leta 1945 na I. seji PPKI 18. avgusta 1945 ustanovljena kot osnova indonezijske države.

Pancasila kot osnovo enotne države Republike Indonezije so vse stranke sprejele in so jo tudi sprejele je dokončno. Za nastankom Pancasile ima za seboj dolgo zgodovino.

Ta zgodovina je tako občutljiva, da lahko napake v njeni predstavitvi ogrozijo celovitost indonezijske države.

Tega ni mogoče ločiti od številnih polemik in polemik, ki so povezane in dolgotrajne, tako glede tega, kdo je bil prvi predlagatelj začetnika izraza Pancasila.

Iz več zanesljivih virov obstaja vsaj več formulacij Pancasila, ki so se ali so se pojavile. V teh formulacijah so nekatere različne, nekatere pa enake.

Za več podrobnosti bomo razpravljali v spodnjem pregledu

Formula I: Mohammad Yamin

Na prvi seji BPUPKI, ki je bila 29. maja - 1. junija 1945. Številne člane BPUPKI so pozvali, naj predložijo svoje predloge glede ustavnih materialov in osnutka "modrega tiska" Unitarne države Republike Indonezije, ki bo kmalu ustanovljen.

Torej že prvi dan na seji BPUPKI 29. maja 1945, Mohammad Yamin je svoje ideje pred plenarnim zasedanjem BPUPKI sporočil bodisi z govorom bodisi pisno, ki je bil predložen BPUPKI.

V govornjegov, Mohammad Yamin predlagala pet osnovnih kandidatov za državo, in sicer:

  1. Narodna vila
  2. Vila človeštva
  3. Pobožna vila
  4. Ljudska vila
  5. Dobrobit ljudi

Medtem ko je v napisano, Mohammad Yamin je predlagal tudi pet osnovnih kandidatov za državo, in sicer:

  1. Vera v enega samega Boga
  2. Državljanstvo indonezijske enotnosti
  3. Pravičen in civiliziran čut za človeštvo
  4. Demokracija, ki jo vodi modrost modrosti v reprezentativnem razmisleku
  5. Socialna pravičnost za vse prebivalce Indonezije

Formula II: Ir. Soekarno

Drugi dan seje BPUPKI 1. junija 1945 je Ir. Soekarno je sporočil tudi osnovni predlog države, ki je bil kasneje znan kot rojstni dan Pancasile.

Drugačen od Mohammad Yamin, Ir. Soekarno je podal svoje tri predloge glede osnovnih kandidatov za državo, in sicer pet načel, tri načela in eno načelo.

Bil je tudi tisti, ki je predlagal in uporabil izraz "Pancasila", ki pomeni "pet načel" v svoji formulaciji predloga Mohammad Yamin jezikoslovec, ki je sedel zraven Sukarna.

Tako so bile tri formulacije Soekarna omenjene kot Pancasila, Trisila in Ekasila.

Formula Pancasila

  1. Indonezijsko državljanstvo
  2. Internacionalizem, ali per-človečnost
  3. Konsenz ali demokracija
  4. Socialno varstvo
  5. Kulturna božanskost

Trisila Formula Rumus

  1. Socio-nacionalizem
  2. Socialna demokracija
  3. Božanstvo

Ekasilova formula

  1. Medsebojno sodelovanje

Formula III: Džakartska listina

zgodovina formulacije Pancasila

Predlog načrta so na prvem poznem zasedanju BPUPKI predstavile tri glavne indonezijske osebnosti.

Med počitnicami med 2. junijem in 9. julijem 1945 je bilo za gradnjo stavbe imenovanih 8 članov BPUPKI majhen odbor z nalogo, da sprejme in uskladi predloge članov BPUPKI, ki je vstopil.

In brez znanja Japoncev je Sukarno dodal še enega člana.

Ta majhen odbor je znan tudi pod imenom Pantia Nine. Točno 22. junija 1945 je ta organizacija izvedla sestanek, ki se ga je na neformalnem sestanku udeležilo 8 članov BPUPKI.

Člani odbora devetih so:

  1. Ir. Soekarno, kot predsednik, ki je hkrati tudi član
  2. H. Agus Salim kot član
  3. Gospod. Ahmad Soebardjo, kot član
  4. Gospod. Mohammad Yamin, kot član
  5. Dr. Mohammad Hatta, kot član
  6. Gospod. A A. Maramis, kot član
  7. Kyai Hadi Wachid Hasyim kot član
  8. Abdul Kahar Muzakkir kot član
  9. Abikusno Tjokrosujoso, kot član

Pri določanju razmerja med vero in državo so člani BPUPKI razdeljeni v dva tabora.

Ena je muslimanska skupina, ki si želi obliko islamske teokracije, druga pa skupina narodnosti ki zahteva obliko sekularne države, v kateri se država sploh ne sme gibati religija.

Nato je bil dogovor med obema taboroma vsebovan v dokumentu z naslovom "Osnutek preambule temeljnega zakona".

Dokument ga imenuje tudi Džakartska listina (Jakarta Charter) Mohammad Yamin. Oblika državne ustave je med drugim tudi na koncu četrtega odstavka dokumenta, imenovanega "Osnutek preambule temeljnega zakona".

Od 1. do 3. odstavka vsebuje osnutek razglasitve neodvisnosti ali razglasitve ali razglasitve neodvisnosti.

Ta formulacija je prva formulacija kot rezultat dogovora "Ustanoviteljev naroda".

Zvok formulacije je:

"... na podlagi: božanskosti, z obveznostjo izvrševanja islamskega zakona za svoje pripadnike, v skladu z osnovami pravičnega in civiliziranega človeštva, enotnosti Indonezija in ljudje, ki jih vodi modrost v reprezentativnem razmisleku in uresničevanju socialne pravičnosti za vse ljudi Indonezija. "

Alternativno branje

Druga možnost je prebrati formulacijo osnovnega osnutka države v Džakartski listini, da bi razjasnili dogovor med obema skupinama v BPUPKI.

S tem, ko je zadnji stavek v četrtem odstavku postavil pododstavek, ki je samostojen.

alternativno branje kot spodaj:

“… Na podlagi: božanskosti
[A] z obveznostjo izvrševanja islamskega prava za svoje pripadnike glede na osnovo,
[A.1] pravično in civilizirano človeštvo,
[A.2] indonezijska enotnost in
[A.3] demokracija, ki jo vodi modrost pri predstavniškem razmisleku [;] in

[B] z uresničevanjem socialne pravičnosti za vse Indonezijce. "

Cela formula s oštevilčenjem

  1. Bog z obveznostjo izvrševanja islamskega zakona za svoje pripadnike
  2. Glede na osnovo pravičnega in civiliziranega človeštva
  3. enotnost Indonezije
  4. In ljudje, ki jih vodi modrost pri razpravljanju o predstavnikih
  5. In z uresničitvijo socialne pravičnosti za vse Indonezijce

Priljubljena formula

Priljubljena različica formule je, da formulacija, ki kroži po skupnosti, vsebuje:

  1. Bog z obveznostjo izvrševanja islamskega zakona za svoje pripadnike
  2. Pravično in civilizirano človeštvo
  3. enotnost Indonezije
  4. Demokracija, ki jo vodi modrost v predstavniškem razmisleku
  5. Socialna pravičnost za vse prebivalce Indonezije
Rezultati preskusov BPUPKI in PPKI

Na drugem zasedanju BPUPKI 10. in 17. julija 1945 je dokument z naslovom "Osnutek" Preambula temeljnega zakona "ali Džakartska listina je bila uradno obravnavana na plenarnem zasedanju 10. in 14. Julij 1945.

"Osnutek preambule temeljnega zakona" je bil nato razčlenjen in razširjen v dva različna dokumenta, in sicer Deklaracijo o neodvisnosti (izhaja iz odstavkov 1-3, ki so razčlenjeni in razširjeni na 12 odstavkov) in uvod (izhaja iz odstavka 4 brez kakršne koli razširitve) malo).

Nato je bila formulacija sprejeta na plenarnem zasedanju BPUPKI 14. julija 1945. V oblikovanju Džakartske listine je le majhna razlika, in sicer z izločitvijo besede "in" v zadnjem pododstavku.

Formulacija osnovnega državnega osnutka iz rezultatov seje BPUPKI je prva uradna formulacija, ki jo širša skupnost redko pozna.

Formulacija stavka

"... na podlagi: božanskosti, z obveznostjo izvrševanja islamskega zakona za svoje pripadnike, v skladu z osnovami pravičnega in civiliziranega človeštva, enotnosti Indonezija in ljudje, ki jih vodi modrost v reprezentativnem razmisleku, z uresničevanjem socialne pravičnosti za vse ljudi Indonezija. "

Cela formula s oštevilčenjem

  1. Bog z obveznostjo izvrševanja islamskega zakona za svoje pripadnike
  2. Glede na osnovo pravičnega in civiliziranega človeštva
  3. enotnost Indonezije
  4. In demokracija, ki jo vodi modrost v reprezentativnem razmisleku
  5. Z uresničitvijo socialne pravičnosti za vse Indonezijce

Formula V: PPKI

ppki zgodovina

Nenadna predaja japonskega imperija, čemur je sledila razglasitev indonezijske neodvisnosti, ki so jo napovedali indonezijski prebivalci ki je zgodnejši od dogovora med indonezijskimi stranmi in sporazum ustvarja izredne razmere in ga je treba takoj opraviti dokončana.

17. avgusta 1945 popoldan so predstavniki Indonezije na območju Kaigun (Papua, Maluku, Nusa Tenggara, Sulawesi in Kalimantan), vključno z A. A. G. Maramis je spoznal Ir. Sukarno, ki je nasprotoval formuli, ki se glasi "s" obveznost izvajanja islamske zakonodaje za njene privržence "je ratificirana kot del osnove" država.

Da bi ohranil integriteto novo razglašene indonezijske države, je Soekarno hitro stopil v stik s Hatto in sestali s predstavniki islamskih skupin.

Sprva so predstavniki islamske skupine, in sicer Teuku Moh Hasan, g. Kasman Singodimedjo in Ki Bagus Hadikusumo sta nasprotovala predlagani spremembi.

Po posvetovanju z drugimi stranmi pa so se končno dogovorili, da bodo formulo, ki se je prvotno glasila "Bog, zamenjali z obveznostmi". izvajanje islamske zakonodaje za svoje pripadnike "zamenjal" vero v enega vrhovnega boga "kot" izhod v sili ", ki je začasen in zaradi integritete. Indonezija.

Zjutraj, 18. avgusta 1945, je bil na plenarnem zasedanju PPKI predstavljen predlog za odstranitev besedne zveze "z obveznostjo izvajanja islamskega zakona za svoje pripadnike".

Ne samo to, na plenarnem zasedanju PPKI je bilo predlagano tudi, da se odstrani stavek Ki Bagus Hadikusumo "glede na osnovo".

Osnovna državna formulacija, ki jo vsebuje četrti odstavek preambule ustave, je druga uradna formulacija, ki jo bodo do zdaj uporabljali Indonezijci. Ta ustava je bila pozneje znana kot Ustava iz leta 1945.

Formula stavka

“... temelji na: Vsemogočnem Bogu, pravičnem in civiliziranem človeštvu, enotnosti Indonezije in ljudstvu, ki ki jih vodi modrost v reprezentativnem razmisleku in uresničevanje socialne pravičnosti za vse ljudi Indonezija. "

FormuleNeokrnjenaS Pštevilko

  1. Vera v enega samega Boga
  2. Pravično in civilizirano človeštvo,
  3. enotnost Indonezije
  4. In ljudje, ki jih vodi modrost pri razpravljanju o predstavnikih
  5. In z uresničitvijo socialne pravičnosti za vse Indonezijce.

Formula VI: Ustava RIS Konstitusi

Okupirano ozemlje Republike Indonezije se zaradi ukrepov NICA zmanjšuje in pritiska.

Tako je bila Republika Indonezija, ki je bila takrat v središču Yogyakarte (RI Yogyakarta) konec leta 1949 prisiljena sprejeti obliko svoje države kot države zvezna vlada, ki jo je nizozemska kolonialna vlada predlagala pod imenom Združene države Indonezije (RIS), in jo postavila le kot državo seveda.

Čeprav je PPKI 18. avgusta 1945 ratificiral ustavo, ta še vedno velja za Republiko Indonezijo v Jogjakarti, vendar RIS imajo zvezno ustavo ali ustavo RIS, ki je rezultat soglasja vseh držav RIS.

Osnovna formulacija države v ustavi RIS je v preambuli ali uvodu v tretjem odstavku.

Ustavo RIS je nato 14. decembra 1949 odobrilo šestnajst držav in državnih enot, ki so članice RIS.

Formulacija stavka

"..., ki temelji na priznanju vsemogočnega Boga, človečnosti, narodnosti, demokracije in socialne pravičnosti."

FormuleNeokrnjenaS oštevilčenjem

  1. Vera v enega in edinega Boga,
  2. Človečnost,
  3. Državljanstvo,
  4. Demokracija
  5. In socialna pravičnost

Formula VII: Začasna ustava

Po ustanovitvi RIS je država začela slabeti in propadati. V samo nekaj tednih so se države RIS razpustile in nato združile z indonezijsko državo Yogyakarta.

Maja 1950 so bile le tri resnične države, in sicer Yogyakarta, NIT in NST.

Po izvedbi več intenzivnih srečanj med RI Yogyakarta in RIS sta kot predstavnika NIT in NST izvedla odobril ustanovitev enotne države in želel spremeniti tudi ustavo RIS v začasno ustavo.

Ta sprememba je bila narejena z izdajo zakona RIS št. 7 iz leta 1950 o spremembi začasne ustave Republike Indonezije Unija je postala začasna ustava (LN RIS 1950 št. 56, TLN RIS št. 37), ki je bila nato ratificirana 15. avgusta 1950.

Osnovna formulacija enotne države je v četrtem odstavku preambule ali preambuli začasne ustave iz leta 1950.

Formula stavka

"..., ki temelji na priznanju vsemogočnega Boga, človečnosti, narodnosti, demokracije in socialne pravičnosti, ..."

Cela formula s oštevilčenjem

  1. Vera v enega in edinega Boga,
  2. Človečnost,
  3. Državljanstvo,
  4. Demokracija
  5. In socialna pravičnost

Formula VIII: Ustava iz leta 1945

Neuspeh ustanovne skupščine pri poslanstvu priprave ustave, ki bo kasneje nadomestila začasno ustavo, sprejeto 15. avgusta 1950, predstavlja nevarnost za celovitost države.

Zato je 5. julija 1959 Ir. Soekarno je kot takratni predsednik Indonezije naredil korak z izdajo odloka voditelja države, v katerem je eden od Vsebina odloka je vsebovala ponovno uveljavitev ustave, ki jo je PPKI ratificiral 18. avgusta 1945, da bi z nadomestitvijo ustave postala ustava države Indonezije. Medtem.

S ponovno uveljavitvijo ustave iz leta 1945 je formulacija Pancasila iz preambule ustave spet postala uradna formulacija, ki se bo uporabljala.

To formulacijo je sprejel tudi MPR, ki je postala najvišja državna institucija Indonezije kot članica ljudske posvetovalne skupščine utelešenje ljudske suverenosti med leti 1960 in 2004 v različnih izdelkih njenih določb, vključno z:

1. Odlok MPR št. XVIII / MPR / 1998 o razveljavitvi odloka Ljudske posvetovalne skupščine Republike Indonezije št. II / MPR / 1978 glede Smernice za spoštovanje in prakso Pancasila (Ekaprasetya Pancakarsa) in določitev afirmacije Pancasile kot državne fundacije, in

2. Odlok MPR št. III / MPR / 2000 o pravnih virih in zakonodajnem redu.

Formula stavka

"... temelji na: Vera v Enega in Edinega Boga, pravično in civilizirano človeštvo, indonezijska enotnost in ljudje, ki ki jih vodi modrost pri razmisleku / zastopanju in uresničevanju socialne pravičnosti za vse ljudi Indonezija. "

Cela formula s oštevilčenjem

  1. Vera v enega in edinega Boga,
  2. Pravično in civilizirano človeštvo,
  3. enotnost Indonezije
  4. In ljudje, ki jih modrost vodi v razmisleku / zastopanju
  5. In z uresničitvijo socialne pravičnosti za vse Indonezijce.

Formula IX: Drugačna različica

Ne samo, da je v celoti navedel formulacijo iz ustave iz leta 1945, je imel MPR tudi čas, da je naredil nekoliko drugačno formulacijo od prejšnje.

Ta formulacija je v prilogi Odloka MPRS št. XX / MPRS / 1966 o memorandumu DPR-GR o urejenih pravnih virih Republike Indonezije in zakonodajnem redu Republike Indonezije.

Formule

  1. Vera v enega in edinega Boga,
  2. Pravično in civilizirano človeštvo,
  3. enotnost Indonezije
  4. Demokracija, ki jo vodi modrost v razmisleku / zastopanju
  5. Socialna pravičnost.

Formula X: priljubljena različica

Zadnja formula, o kateri bo razpravljal yuksinau.id, je tista, ki je bila razširjena in široko sprejeta v javnosti.

Ta priljubljena različica formulacije Pancasila je znana in znana na splošno in se v svetu izobraževanja pogosto uči kot osnovna formulacija države do zdaj.

Ta formulacija je na splošno enaka formulaciji v ustavi iz leta 1945, vendar v priljubljeni različici To odstrani besedo "in" ter besedno zvezo "in z uresničitvijo nečesa" v pododstavku zadnji.

Ta formulacija je vsebovana tudi v prilogi odloka MPR št. II / MPR / 1978 o smernicah za življenje in prakso Pancasila (Ekaprasetya Pancakarsa).

Formule

  1. Vera v enega in edinega Boga,
  2. Pravično in civilizirano človeštvo,
  3. enotnost Indonezije
  4. Demokracija, ki jo vodi modrost v predstavniškem razmisleku
  5. Socialna pravičnost za vse prebivalce Indonezije.

Povzetek

  1. Prvo zasedanje BPUPKI ni razpravljalo le o osnovnih kandidatih za državo, ampak tudi o drugih stvareh. Zabeleženo je bilo, da sta bila dva člana Moha. Hatta in Supomo, ki sta imela priložnost držati govore s precej dolgim ​​trajanjem. Hatta je imel govor o indonezijskem gospodarstvu, medtem ko je Supomo, ki bo kasneje postal arhitekt ustave, govoril o naravi integrativne države.
  2. Država Vzhodna Indonezija vključuje njeno ozemlje Sulavesi in okoliške otoke, otoke Nusa Tenggara in celotno otočje Maluku.
  3. Država Vzhodna Sumatra, njeno ozemlje pokriva vzhodni del province Severna Sumatra, ki je zdaj.
    „Pancasila, kot je omenjena v preambuli ustave iz leta 1945, je državna podlaga enotne države Republike Indonezije, ki jo je treba izvajati dosledno v življenju države «(1. odlok MPR št. XVIII / MPR / 1998 v povezavi z odlokom MPR št. I / MPR / 2003 v povezavi z I. členom dodatnih določb Ustave 1945).

Tako pregled zgodovine formulacije Pancasila, upam, da vam lahko pomaga pri učenju. Hvala za obisk.