Elementi poezije in njena struktura

Po Velikem indonezijskem slovarju pomeni poezija oziroma raznovrstna literatura, katere jezik vežejo ritem, dimenzija, rima in razporeditev vrstic in kitic. Poezija je opredeljena tudi kot rima ali skladba v jeziku, katerega oblika je skrbno izbrana in urejena tako, da jo izostri zavedanje ljudi o izkušnjah in vzpostavljanje specifičnih odzivov z razporeditvijo zvokov, ritmov in zvokov poseben pomen. Običajno je poezija namenjena izražanju avtorjevih misli in čustev s prednostjo lepoti besed.

Elementi poezije

Poezija se oblikuje ali gradi s elementi poezije kot sledi.

1. Tema

Tema pesmi se nanaša na glavno misel, ki jo je pesnik izrazil s svojo poezijo. Na splošno je tema poezije specifična, objektivna in neposredna. Teme, ki jih pogosto najdemo v poeziji, so tema človečnosti, božanstva, ljubezendomoljubje, tesnoba, življenjska neuspeh, družbena kritika, solidarnost, demokracija, narava, pravičnost in boj.

2. Ton in vzdušje

Naslednji element poezije sta ton in razpoloženje duše. Pesnik s svojo poezijo izraža svoj odnos do bralca, da ustvari poetično vzdušje. Iz tega tona in vzdušja postane poezija kot poučevanje, svetovanje, zabava itd.

3. Občutek

Poezija je izraz pesnikovih občutkov. Občutki, ki oživljajo poezijo, so lahko občutki žalosti, veselja, čustev, užaljenosti, izolacije, ponosa, srčnega utripa, osamljenosti, strahu itd.

4. Mandat

Sporočilo je sporočilo, ki ga pesnik želi sporočiti bralcu. Običajno sporočilo oblikuje bralec sam.

5. Slika govora

Številke ali figure govora ali jezikovnega sloga po Velikem indonezijskem slovarju so načini, kako nekaj opisati tako, da ga enačimo s čim drugim. Številke v poeziji se uporabljajo za ustvarjanje določenega vtisa za poslušalca ali bralca. Tukaj je vse vrste figura govora ki se v poeziji pogosto uporabljajo za ustvarjanje določenega vtisa za bralca, med njimi so primerjava govora, protislovje, ponavljanje in povezovanje.

a. Primerjava

Vrste primerjalne figure govora so naslednji.

• Podobno oz podobnost je figura govora, ki primerja dve stvari, ki sta v bistvu različni in namerno menimo, da je isto. Primerjava je izrecno pojasnjena z uporabo besede kot, kot, kot, kot, kot, kot, kot, kot, kot da, in podobno. Primer: Življenje je kot kolo, včasih gor in včasih dol.
• Metafora je figura govora, ki primerja dve stvari, ki sta implicitno različni. Metafore so skoraj enake prispodobam, razlika je v tem, da se v metafori primerjave izvajajo neposredno brez uporabe besed. kot, kot, kot, kot, kot, kot, kot, kot, kot, kot, kot, in podobno. Primeri metaforične figure govora: Tono je smeti družbe v vasi to.
• Poosebitev je figura govora, ki človeškim lastnostim pripisuje nežive predmete ali abstraktne ideje. Uporaba personifikacijske figure govora lahko zagotovi jasnost in konkretne podobe. Primer personifikacijske figure govora: Sunek vetra boža njene čudovite lase.
• alegorična figura govora je zgodba ki simbolizira druge stvari ali druge dogodke. Za alegorijo lahko rečemo, da je nadaljevanje prispodobe. Torej, razumevanje alegorične figure govora mora biti iz celotnega besedila.

b. Polemika

Vse vrste nasprotujočih si govornih figur so naslednji.

• hiperbola je figura govora, ki izraža nekaj pretirano s količino, velikostjo in značilnostmi. Cilj je pritegniti temeljitejšo pozornost bralca. Primer hiperbole: Smeti v mestu Bandung so nakopičene visoko kot gora.
• litote je figura govora, ki nekaj navaja tako, da nekaj zmanjša ali oslabi in navaja nasprotno. Primer litote figura govora: Ustavite se pri naši skromni koči.
• ironija Glede na Veliki indonezijski slovar gre za figuro govora, ki izraža pomen, ki je v nasprotju z resničnim pomenom, na primer z izraziti pomen, ki je nasproten dejanskemu pomenu in neskladju med predstavljenim ozračjem in predstavljeno resničnostjo podlaga za to. To naj bi zagotovilo satiro. Ironija se lahko s pojavom ostrejših besed spremeni v cinizem in sarkazem. Primer ironije: V šolo prideš zelo pridno, zvonec je zazvonil pred dvema urama.

c. ponovitev

Vrste ponavljanja figura govora so naslednji.

• aliteracijaje figura govora, ki uporablja besede z enakim začetnim zvokom.
• Ponovitev je figura govora, ki večkrat vsebuje ponovitev iste besede ali skupine besed.

d. Povezava

Različne vrste povezav vključujejo naslednje.

• Metonimijska figura govora Po Velikem indonezijskem slovarju gre za figuro govora v obliki uporabe značilnih imen ali imen stvari, ki so kot njihovi nadomestki povezani z ljudmi, dobrinami ali drugimi stvarmi. Primeri metonimijske figure govora: Študira Chairil Anwar pomeni preučuje delo Chairil Anwar.
  
• Sinekdoha po Velikem indonezijskem slovarju je govorna figura, ki omenja ime dela namesto imena celote oz. pars pro toto. Drug pomen je povezovanje figure govora, ki omenja celo ime namesto imena dela oz totem pro parte. Sinekdoha se razlaga tudi kot povezovalna figura govora, ki omenja imena sestavina kot nadomestek za ime predmeta iz tega materiala. Govorna figura govora se uporablja za izražanje dogodkov neposredno iz vira, da se ustvari konkretnejša slika.
• Evfemizem Glede na Veliki indonezijski slovar gre za izraz, ki je bolj subtilen kot nadomestek izraza, za katerega se zdi, da je nesramen, ki je škodljiv ali neprijeten. Evfemizem je povezan s pozitivno konotacijo besede. Primer: brez zaposlitve je subtilna oblika izbrezposelnost.
• alusio je figura govora, ki se posredno nanaša na dogodek ali lik, ki temelji na predpostavki obstoja skupno znanje avtorja in bralca ter sposobnost bralca, da ujame reference to. Primer alusio figure govora: Tugu Dasasila Bandung nas spominja na dogodke azijsko-afriške konference.

6. Ritem

Glede na Veliki slovar jezikov IndonezijaRitam v poeziji pomeni obremenitve, ki nastanejo zaradi ponavljanja in izmeničenja zvočnih enot v dolgem toku kratkih zvokov, glasnega in mehkega pritiska ter visokih in nizkih not. V poeziji ritem služi duši besedam, da lahko vzbudi določena čustva, kot so žalost, razočaranje, jeza, hrepenenje in sreča.

8. Uporaba besed-beseda konotacija

Beseda konotacija je beseda, ki pomeni dejansko ne. Beseda je bila dopolnjena, tako na podlagi izkušenj, vtisa in domišljije kot pesnikovih občutkov.

9. Simbolne besede

Simbol ali simbol je nekaj podobnega sliki, znaku ali besedi, ki izraža določen pomen. Simboli izražajo določene pomene, ki jih lahko razume širša javnost.

10. Domišljija

Domišljija je beseda ali razporeditev besed, ki lahko povzroči zablodo ali domišljijo. Z močjo domišljije se zdi, da bralec čuti, sliši ali vidi nekaj, kar pesnik izrazi. Pri besedah, ki jih uporablja pesnik, je tako, kot da bralec sliši zvoke (slušna domišljija), vidi predmete (vizualna domišljija) ali predmete občuti in se jih dotakne (otipna domišljija).

Struktura poezije

Elemente, ki sestavljajo zgornjo pesem, lahko združimo v dve vrsti pesniške strukture, in sicer v fizično in notranjo. Z drugimi besedami, struktura poezije se nanaša na dve vrsti pesniških elementov, in sicer na fizično in notranjo strukturo.

1. Fizična zgradba

Kaj pomeni fizična struktura poezija so elementi, ki oblikujejo ali gradijo poezijo od zunaj, kot so dikcija ali izbira besed, domišljija, konkretne besede, figura govora, rima in tipografija.

• Izbira dikcije ali besede. Pesmi nastajajo s pomočjo skrbno izbranih besed. Izbira besed je povezana tudi s pomenom, razporeditvijo zvokov, pa tudi z razmerjem med besedo in besedo v njenih vrsticah in kiticah.
  
• Domišljija. Pod domišljijo je mišljena beseda ali razporeditev besed, iz katerih lahko nastanejo nekatere domišljije, kot so vizualna domišljija, slušna domišljija in otipna domišljija.
  
• Konkretne besede. Uporaba konkretnih besed je tesno povezana z domišljijo. V določenem smislu lahko bralčevo domišljijo vzbudimo z uporabo konkretnih in jasnih besed, da si bralec jasno predstavlja, kaj je pesnik mislil.
  
• Slika govora. figura govora oz slogjezik ali figurativni jezik je jezik, s katerim pesniki nekaj govorijo s primerjanjem, analiziranjem ali enačenjem drugega.
  
• Ritam in ritem. Rima pomeni ponavljanje zvokov v poeziji, ki poezijo polepšajo. Poleg rime obstaja izraz, ki se nanaša na ponavljanje besede, besedne zveze ali rime stavek v poeziji. Tako rima kot ritem poezijo polepšata in pomenita.
  
• Tipografija. Tipografija ali obrazni izraz v poeziji se nanaša na vizualno obliko poezije, ki jo razlikuje od drugih literarnih del. Poezija se običajno piše s sklicevanjem na določene priredbe, kot so prisotnost vrstic, kitic, število besed v posamezni kitici in način pisanja.
  

2. Notranja struktura

Notranja struktura poezije so elementi, ki sestavljajo ali gradijo poezijo, ki vključuje teme, občutke, ton in vzdušje ter sporočila.

• Tema se nanaša na glavne pesnikove ideje v svoji poeziji, kot so tema o Bogu, socialni pravičnosti, človečnosti, suverenosti ljudi, domoljubju ali socialni pravičnosti.
• Občutek se nanaša na občutke, ki jih je izrazil pesnik, kot so tesnoba, hrepenenje, žalost itd.
• Poezijski ton se nanaša na odnos pesnika do bralca, na primer svetovanje, pokroviteljsko, sarkastično, posmehljivo ali preprosto povedo nekaj bralcu.
• Vzdušje se nanaša na stanje bralčeve duše po branju pesmi.
• Mandat nanašati se na sporočilo ki ga bo pesnik posredoval skozi svojo poezijo.

Tako kratek pregled elementov, ki sestavljajo poezijo, in njene strukture. Drugi berljivi članki, povezani s poezijo ali deli literatura drugi pa so razlika med poezijo in rimo, vrste poezije, vrste stare poezije, nove vrste poezije, vrste sodobne poezije, vrste pesmi, nove vrste poezije glede na njihovo vsebino, nove vrste poezije, ki temeljijo na njeni obliki, primer kratke poezije, primeri starih pesmi mantre, vzorčna poezija in sinopsis, primer distikon poezije, primer prešuštne poezije, primer četverne poezije,primer sonetne poezije, primeri romantične poezije, primer baladne poezije, in primer elegične poezije. Lahko je koristno.