Primer kratke zgodbe v indonezijskem jeziku

literatura Indonezija resnično bogat z različnimi deli, s katerimi se lahko pohvalim do zdaj. Ena izmed njih je saga. Pravljice so lahko znane kot dela literatura kar je zdaj redko. Hikayat je stara prozna oblika, ki so jo pogosto našli v jezik Malajščina, ki vsebuje zgodbe, utrinke pravljic ali zgodbe o čudežu, čudežu ali veličini osebe ali glavnega junaka. Torej, na kratko, sago lahko rečemo kot literarno delo, podobno pravljici, predstavljeni v malajščini, tako da pripovedujemo zgodbe o čarobnosti zgodb.

Vrste Saga

Hikayat je razdeljen na dve vrsti kategorij, in sicer glede na kategorijo vsebine in kategorijo izvora. Glede na kategorijo je vsebina zgodbe razdeljena na:

• Indijski ep
• Javanska izvorna zgodba
• Folklora
• Zgodovina in biografija
• Zgodba Islam
• Zgodba Zgodba

Medtem je saga glede na svoj izvor razdeljena na štiri klasifikacije, in sicer:

• Javanski vpliv
• Native Malay
• Hindujski vpliv
• Perzijski vpliv

Iz te razlage je razvidno, da na sago vpliva več regij, kot so arabska, perzijska, malajska, indijska in javanska. Nekateri primeri sage, ki so do danes zelo dobro znani in legendarni, so Tisoč in ena noč, Šri Rama, Panji Semirang, Hang Tuah itd.

Značilnosti Sage

Če gledamo iz jezikovne strukture, ima pisanje sag določene značilnosti, med drugim naslednje:

1. Anonimen, avtor neznan
2. Statično, ne vsebuje veliko sprememb, popravljeno
3. Osrednja palača ali ozadje kraljeve zgodbe
4. Kolektivna in skupna, skupna last
5. Tradicionalno, običajno vsebuje tradicijo in kulture z določenega območja
6. Uporaba jezikovnega ponavljanja
7. znak izobraževanje, resnična izobrazba
8. Pogosto pripoveduje zgodbo med dobrim, ki zmaga nad slabim
9. zabloda

Primer Saga

• Zgodba o Hang Tuahu

Nekoč je bil mladenič Hang Tuah, sin Hang Mahmuda. Živijo v reki Mermaid. Takrat so vsi na reki Duyung slišali novico, da je bil Teng Raja Bintan prijazen in vljuden do vseh svojih ljudi. Ko je Hang Mahmud slišal novico, je Hang Mahmud svoji ženi po imenu Dang Merdu rekel: »Pojdimo v Bintan, resnično veliko državo, še posebej, ker smo revni ljudje. Tam lažje najdemo delo. " Potem je ponoči Hang Mahmud sanjal o luni, ki je padla z neba. Luč je polna nad glavo Hang Tuaha. Hang Mahmud se je zbudil, pobral sina in ga poljubil. Celotno telo Hang Tuaha je dišalo po dišavi. Naslednji dan je Mahmud ženi in otroku povedal svoje sanje. Ko je slišala moževo zgodbo, se je Dang Merdu takoj kopala in izpustila svojega otroka. Nato je sinu podaril belo krpo, srajco in naglavni trak. Nato je Dang Merdu, član Hang Tuah, jedel riž iz kurkume in piščančja jajca. Mati je poklicala tudi verske voditelje, naj molijo za varnost Hang Tuaha. Ko je končal, je objel Hang Tuah. Hang Mahmud je rekel svoji ženi: "Za tega otroka bomo dobro poskrbeli, naj ne igra daleč stran." Naslednji dan je Hang Tuah kot običajno sekal les za vsakodnevne potrebe.

Prišel je upornik, ki je prišel sredi trga, veliko ljudi je bilo ranjenih in zaradi tega celo umrlo deluje upornik. Lastnik trgovine je zapustil trgovino in zbežal v vas. V državi Bintan se je razburjalo in povsod je bil kaos. Nekdo, ki beži, je rekel Hang Tuahu. "Hej, Hang Tuah, ne želiš umreti, če ne vstopiš v vas?" Potem beseda Hang Tuah med sekanjem lesa: "Ta država ima vojake, ki bodo ubijali in umrli z njegove strani. ", medtem ko je govoril, je njegova mama videla, da se upornik med držanjem giblje proti Hang Tuahu kris.

Njegova mati je zakričala nad trgovino: "Živjo, moj sin je hitro stekel na vrh trgovine". Hang Tuah ni poslušal materinih besed. Takoj je vstal in držal sekiro v čakanju na upornikov bes. Uporniki, ki so prišli pred Hang Tuah, so ga nato večkrat zabodli. Tako je Hang Tuah skočil in se izognil moškemu. Hang Tuah je s sekiro zamahnil proti upornikovi glavi in ​​do smrti razdelil uporniško glavo. Tako je nekdo, ki je bil priča incidentu, zavpil: "Postal bo velik častnik v tej malajski deželi."

Odlična novica je prišla do ušes njegovih prijateljev Hang Jebat, Hang Kesturi, Hang Lekir in Hang Lekui. Takoj so stekli po Hang Tuah. Hang Jebat in Hang Kesturi sta ga vprašala: "Je res, da si upornike ubil s sekiro?" Obesi Tuah se nasmehnil in odgovoril: "Uporniki si ne zaslužijo, da jih ubijejo z bodalom, ampak s sekiro les. "

Potem je bil kralj zaradi tega dogodka zelo hvaležen za obstoj Hang Tuaha. Če ne bi prišel v palačo, bi ga zagotovo poklical kralj. Tako se je Tumenggung pogovarjal tudi z drugimi zaposlenimi, ki so bili ljubosumni na Hang Tuah. K kralju pridejo po diskusija konec.

Torej, ko je njegovo veličanstvo kralj sedel na svojem prestolu s svojimi podrejenimi. Tumenggung in nekateri drugi njegovi prijatelji so prišli na kolena. Kralja so častili: »Spoštujte mojega gospoda, prosim odpuščanja in blagoslova, do ušes je prišlo veliko novic o obstoju izdaje. Novice sem slišal že dolgo. "
"Hej, fantje, o čem točno govorijo?" Je vprašal kralj.

"S spoštovanjem, vaše veličanstvo, moji zaposleni si dejansko ne upajo nastopiti, ampak Bog hoče." Je odgovoril Tumenggung.

"Zdravo Tumenggung, samo reci, mi se mu bomo povrnili," je rekel kralj.

Tumenggung je odgovoril: "Iskreno, moj gospodar, oprosti, bojim se, da sem prišel sem, vendar vam bom o tem povedal."

Ko je njegovo veličanstvo slišalo zgodbo, ki je prišla iz Tumenggung, je njegovo veličanstvo vprašalo: "Kdo je ta oseba, Hang Tuah?".
"Kdo si še upa storiti poleg Hang Tuaha?" Je odgovoril Tumenggung in povedal zgodbo, da ko osebje je v palači videlo Hang Tuah z dekletom, za katero so nekaj načrtovali kraljestvo. Ženska se imenuje Dang Setia.

Bal sem se, da ji bo kaj storil, zato sem prišel s spremstvom, da jo pazim. Ko je kralj to slišal, je bil jezen, dokler mu obraz ni pordel. Potem je rekel hudobnim častnikom: "Pojdi, reši se ga."

Torej za državo Hang Tuah ni več slišati, vendar Hang Tuah še nikoli ni umrl, ker je poleg velikega častnika Allahov varuh. Rečeno je, da je trenutno Hang Tuah na vrhu reke Perak. Tam je sedel kot kralj vseh Batakov in gozdnih ljudi. Tudi zdaj je kralj želel nekoga spoznati, nato je to osebo vprašal in rekel: "Ali nočete imeti žene?"

"Nočem imeti druge žene," je odgovoril.

KONEC

• Zgodba o Abu Nawasu

"Čarobna steklenica" se nikoli ne ustavi, nikoli ne ustavi. Njegovo veličanstvo je vedno poklicalo Abu Nawasa, naj ga uokvirijo z različnimi vprašanji ali nerazumnimi nalogami. Danes so v palačo poklicali tudi Abu Nawasa. Po prihodu v palačo ga je kralj pozdravil z nasmehom. "V zadnjem času imam težave z želodcem. Moj osebni zdravilec je rekel, da me je udaril veter. " Je rekel njegovo veličanstvo, da je začel pogovor.

"Oprostite mojemu lordu, če lahko storim, dokler me kralj ne pokliče," je prosil Abu Nawas.

"Samo želim, da ujamete veter, ki me napada, in ga zaprete." Je dejal njegovo veličanstvo.

Abu Nawas je molčal. Brez besed, ki bi prišla iz njegovih ust. Ni si zamislil načina, kako bi ujel veter, vendar je mislil dokazati, da je bil njegov ulov res veter. Vetra ni videti, je pomislil. Nič ni bolj čudnega kot veter. Ni isto kot voda, ki je sicer brezbarvna, a jo je vseeno mogoče videti v svoji obliki. Kralj je dal čas za Abu Nawasa le tri dni.

Abu Nawas je prišel domov in od kralja prinesel domače naloge. Vendar ni bil videti žalosten, ker je resnično verjel v usodo. Abu je bil prepričan, da bo z razmišljanjem prišlo do izhoda iz težav, s katerimi se srečujejo. Z razmišljanjem verjame, da lahko kaj da drugim ljudem v stiski, zlasti revnim. Neredko je Abu Nawas za svojo iznajdljivost prinesel zlati denar od kraljevega darila.

Vendar v zadnjih dveh dneh Abu Nawas ni imel ideje, da bi ujel veter, kaj šele, da bi ga zaprl. Jutri je bil zadnji dan in je skoraj odnehal. Abu Nawas ni mogel zaspati, ker je razmišljal o tem. Mogoče je bila to usoda, ker se zdi, da bi tokrat Abu Nawas moral biti kaznovan, ker ni zaprl vetra. Šepal je proti palači. Med odstopom ga je spomnil na Aladina in svetilko volje.

"Ali džin ni neviden?" Je zamrmral Abu Nawas. Srečno je stekel domov. Čim hitreje je prišel domov. Pripravil je vse potrebno, nato pa se odpravil proti palači. Na vratih palače so Abu Nawasa povabili stražarji, ki so ga poznali že dolgo. Še več, njegovo veličanstvo kralj ga je že dolgo čakal.

Kralj je v naglici vprašal Abu Nawasa: "Si zapretil veter Abu Nawasa?".

"To je vaše veličanstvo," je glasno odgovoril Abu Nawas. Z žarečim obrazom, medtem ko jemljete zamašeno steklenico. Abu Nawas je steklenico izročil kralju. Njegovo veličanstvo je steklenico skrbno videlo in opazovalo.

"Kje je veter, O Abu Nawas?", Je vprašal kralj.

"Znotraj mojega veličanstva, vaše veličanstvo."

"Ničesar ne vidim," je spet rekel kralj.

"Gospod, res ni mogoče videti vetra, če pa vaše veličanstvo želi vedeti, lahko odprete pokrov steklenice." Je rekel Abu Nawas.

Po odprtju pokrovčka steklenice je kralj zavohal zelo neprijeten prdec.
"Kakšen je ta vonj, o Abu Nawas?", Je vprašal kralj

"Gospod, odpihnil sem in vtaknil veter v steklenico, da ne bo več napadel. Zato sem ga zaprl v steklenico. " Odgovoril je Abu Nawas, medtem ko se je bal.

Kralj ni imel srca, da bi se jezil na Abu Nawasa. Razlogi za to in razlage Abu Nawe so razumni. Abu Nawas ni bil kaznovan in je preživel

KONEC

• Zgodba o Ibn Hasanu Syahdanu

Era Že davno je bil bogataš po imenu Sheikh Hasan, veliko bogastva in denarja, znan v vsaki državi, je najbogatejši človek, živi v Bagdadu, ki je povsod znan kot najbolj obljudeno mesto v tistem času.

Šejk Hasan je zelo pameten, ljubi uboge, ljubi uboge, svetuje ozkogledni, opominja neumni ljudje, ki so učili znanje, dobri, četudi morajo plačati honorar v obliki oblačil ali denarja, ker je to veliko njegovih privržencev.

Šejk Hasan, bogati trgovec, je imel sina, ki je bil lep, tih in prijazen, star približno sedem let, njegovo ime je bilo Ibn Hasan. Ibn Hasan je bil zabaven, vsi so ga bili veseli, še posebej njegovi starši. Vendar otrok ni bil aroganten, umirjen, čeprav mu je bilo življenje pokvarjeno, oblačil mu ni manjkalo, toda Ibn Hasan ni maral pretentati, zaradi tega so ga imeli starši zelo radi.

Njegov oče je pomislil: "Kako se motim, ljubeč čez meje, brez premisleka, kaj pa če Končno, jeza Boga Velikega, moram biti neposlušen, ne morem izobraževati otrok, preučevati znanja, ki je koristno. "
Poklical svojega sina, fant je takoj pristopil k očetu. Medtem ko je svetoval svojemu sinu, naj mu recitira Koran, je rekel: "Zdaj je čas, sin moj, pravzaprav sem zaskrbljen, vendar pojdi v Egipt in poišči pot do vrline.

Ibn Hasan je odgovoril: "Oče, ne oklevaj, kaj šele da bi šel k slavi, smrtna pot je vse, kar živim." voljo svojih staršev, ubogal bom, ne bom zavrnil, podnevi in ​​ponoči samo ukaze mojega očeta in matere, ki sta služabnika kasneje.
Skratka, Ibn Hasan, ki je šel v internat, se je ločil od staršev, srce mu je bilo zelo žalostno, mama ni zdržala jokati. Moral se je ločiti od svojega mladega sina, ki še ni bil dovolj star.

"Kasneje, ko bo Ananda prispela, do kraja, kjer se sprehajate, bodite previdni in poskrbite zase, ker je daleč stran" od staršev, poznati znanje o življenju, ne bodite trmasti, arogantni in arogantni, čutite več iz drugi se počutijo bogate in žalijo druge. Če to počnete, vaše življenje ne bo srečno, ker so vsi sovražni, nihče ne bo hotel pomagajte, če je slabo, se ne bo opazilo, če ste na ozemlju nekoga, če bo prasica prišla težave. Pazite, da stvari ne jemljete zlahka.

"Kar si rekel, si bom vedno zapomnil in zapisal v srce, molil, da bom varen, upam, da ne grem po napačni poti, sporočilo Mati, gledal bom dan in noč. "

Na kratko, Ibn Hasan je odšel in ga že od otroštva spremljala njegova skrbnika. Mairin in Mairun. Hodijo. Prihod v središče Egipta.

Nekega dne po poldnevu je Ibn Hasan hodil in srečal osebo po imenu Saleh, ki se je ravno vrnila iz šole. Ibn Hasan je pozdravil: "Od kod prihajaš?"

Saleh je vljudno odgovoril: "Prišel sem iz šole." Ibn Hasan je spet vprašal: »Kaj je šola?« Prosim, razložite mi.
"Šola je prostor za znanje, prostor za učenje, štetje, pisanje, branje, učenje bontona, mora biti v skladu s pravili."

Takoj, ko je Ibn Hasan slišal razlago, kako veselo je njegovo srce, je takoj odšel domov v Kyai in prosil za dovoljenje za študij v šoli v iskanju znanja. Zdaj pa mi povejte, kaj v resnici pričakujete? «Je vprašal Kyai

To je povedal z namenom, da študenta preizkusi, ali si res želi poiskati znanje ali zgolj kot izgovor za pohvalo. Ibn Hasan je spustil glavo in nekoliko nerodno odgovoril: "Rad bi razložil, zakaj se tako trudim, neumorno iščem znanje.

Ljudje mislijo, da mu, ker je moj oče bogat, denarja ne manjka. A moje mnenje ni tako, bilo bi zelo neprijetno, če bi umrl moj oče, vse premoženje mi je padlo v roke, medtem ko nisem mogel pravilno upravljati z njim. Tam je hlapec videti vse bolj neumen.

Tudi rang otroka je enak, čeprav ne sme presegati njegovih staršev, vsaj mora biti enak kot njegovi starši.
Zato bodite prepričani Kyai z željami njegovega učenca in mu dovolite študij v šoli.

KONEC

To je informativni članek o primerih kratkih zgodb v indonezijskem jeziku. Lahko koristno!