Bank Indonesia: Zgodovina, vizija, poslanstvo, cilji, stebri, naloge, vloge

Zgodovina Bank Indonesia

Leta 1828 je nizozemska vlada Vzhodne Indije ustanovila De Javasche Bank kot banko v obtoku, zadolženo za tiskanje in obtok denarja. Leta 1953 je temeljni zakon Bank Indonesia določil ustanovitev Bank Indonesia, ki bo nadomestila funkcijo oddelka Javasche Bank kot centralna banka s tremi glavnimi nalogami na področju denarnega, bančnega in plačilnega sistema. Poleg tega je Banka Indonezija dobila še eno pomembno nalogo v zvezi z vlado in nadaljevanje funkcij komercialne banke, ki jo je prej opravljala DJB.

Preberite tudi: Opredelitev "rupija denarja" & (postopek upravljanja banke Indonezija)

Leta 1968 je bil izdan zakon o centralni banki, ki ureja položaj in dolžnosti Bank Indonesia kot centralne banke, ločeno od drugih bank, ki opravljajo komercialne funkcije. Poleg treh glavnih nalog centralne banke je banka Indonezija zadolžena tudi za pomoč vladi kot posredniku razvoja spodbujati nemoteno proizvodnjo in razvoj ter razširiti zaposlitvene možnosti za izboljšanje življenjskega standarda ljudi.

Leto 1999 je bilo novo poglavje v zgodovini Banke Indonezije v skladu z zakonom št. 23/1999, ki določa edini cilj Banke Indonezije doseči in ohraniti stabilnost vrednosti rupije.

Leta 2004 je bil zakon o banki Indonezija spremenjen s poudarkom na pomembnih vidikih, povezanih z izvajanjem nalog in pooblastil banke Bank Indonesia, vključno s krepitvijo upravljanja. Leta 2008 je vlada izdala uredbo vlade namesto zakona št. 2 iz leta 2008 o spremembah Drugič, o zakonu št. 23 iz leta 1999 o Bank Indoneziji kot del prizadevanj za ohranitev stabilnosti sistema financ. Namen sprememb je povečati odpornost nacionalnega bančnega sistema na krizne razmere globalno s povečanjem bančnega dostopa bank do mehanizmov za kratkoročno financiranje Indonezija.

---

Status in položaj Banke Indonezije

1. Kot neodvisna državna institucija

Novo poglavje v zgodovini Banke Indonezije kot neodvisne centralne banke pri izvajanju njenih nalog in pooblastil se je začelo, in sicer Zakon št. 23/1999 v zvezi z Banko Indonezija, razglašena za veljavo 17. maja 1999 in spremenjena z Zakonom Republike Indonezije št. 6 / 2009. Ta zakon določa status in položaj neodvisne državne institucije pri izvajanju svojih nalog in odgovornosti oblasti, brez vmešavanja vlade in / ali drugih strank, razen zadev, ki so izrecno urejene v tega zakona.

Bank Indonezija ima popolno avtonomijo pri oblikovanju in izvajanju vseh svojih nalog in pooblastil, kot določa zakon. Zunanje stranke se ne smejo vmešavati v izvajanje dolžnosti Banke Indonezije, banka Indonezija pa je dolžna zavrniti ali prezreti kakršno koli posredovanje katere koli stranke.

Ta poseben status in položaj sta potrebna, da lahko banka Indonezija svojo vlogo in funkcijo monetarne oblasti izvaja bolj uspešno in uspešno.

---

1. Kot pravna oseba

Status Bank Indonesia, tako kot javne pravne osebe kot civilne pravne osebe, določa zakon. Banka Indonezija je kot javna pravna oseba pooblaščena za določanje pravnih predpisov, ki so izvajanje zakonov, ki zavezujejo celotno skupnost na splošno v skladu z dolžnostmi in njegovo avtoriteto. Kot civilna pravna oseba lahko Bank Indonesia deluje v svojem imenu na sodišču in zunaj njega.

Preberite tudi: Opredelitev banke po mnenju strokovnjakov [FULL]

---

Vizija in poslanstvo Bank Indonesia

• Vizija

Postati verodostojna in najboljša institucija centralne banke v regiji s krepitvijo svojih strateških vrednot in doseganjem nizke inflacije in stabilnega deviznega tečaja

---

• Poslanstvo

1. Doseganje stabilnosti vrednosti rupije in ohranjanje učinkovitosti prenosa denarne politike za spodbujanje kakovostne gospodarske rasti.
2. Spodbujanje nacionalnega finančnega sistema, da deluje uspešno in uspešno ter da prenese notranje pretrese in zunanji viri za podporo dodelitvi sredstev / viri financiranja lahko prispevajo k gospodarski rasti in stabilnosti nacionalno.
3. Uresničevanje varnega, učinkovitega in nemotenega plačilnega sistema, ki prispeva k gospodarstvu, monetarna stabilnost in stabilnost finančnega sistema z upoštevanjem vidikov širjenja dostopa in interesov nacionalno.
4. Izboljšati in vzdrževati organizacijo in človeške vire Bank Indonesia, ki podpirajo strateške vrednote in temeljijo na njih uspešnosti, pa tudi izvajanje kakovostnega upravljanja za izvajanje pooblaščenih nalog Zakon.

---

• Strateške vrednote

Zaupanje in integriteta - Strokovnost - Odličnost - Javni interes - Usklajevanje in timsko delo.

---

• Strateški cilj

Za uresničitev vizije, poslanstva in strateških vrednot je Bank Indonesia postavila srednjeročne strateške cilje, in sicer:

1. Krepitev nadzora nad inflacijo s strani ponudbe in povpraševanja
2. Ohranjanje stabilnosti deviznega tečaja
3. Spodbujanje globokih in učinkovitih finančnih trgov Ohranite SSK, podprto z okrepljenim nadzorom nadzora nad SP
4. Uresničevanje ciljne, učinkovite in sinergične finančne vključenosti
5. Vzdržujte varen, učinkovit in gladek SP
6. Krepitev odgovornega finančnega poslovodenja BI
7. Uresničevanje učinkovitih in učinkovitih delovnih procesov s podporo IS, kulture in upravljanja
8. Pospešiti razpoložljivost usposobljenih človeških virov
9. Krepitev strateških zavezništev in povečanje pozitivnega zaznavanja BI
10. Krepitev nemotenega prehoda prenosa funkcij bančnega nadzora na OJK

---

Cilji Bank Bank

Banka Indonezija ima kot centralna banka en sam cilj, in sicer doseči in ohraniti stabilnost vrednosti rupije. Stabilnost vrednosti rupije vsebuje dva vidika, in sicer stabilnost vrednosti valute glede na blago in storitve ter stabilnost valut drugih držav.

Prvi vidik se odraža v razvoju stopnje inflacije, drugi vidik pa v razvoju tečaja rupije v primerjavi z drugimi valutami. Namen tega enotnega cilja je pojasniti cilje, ki jih mora doseči Banka Indonezija, in omejitve njenih odgovornosti. Na ta način je mogoče enostavno izmeriti, ali so bili cilji Bank Indonesia doseženi ali ne.

---

Trije posamezni stebri banke Indonezija

Za dosego cilja doseganja in ohranjanja stabilnosti vrednosti rupije Banko Indonezijo podpirajo trije stebri, ki so tri glavne naloge Banke Indonezije, in sicer:

1. Vzpostaviti in izvajati denarno politiko,
2. Organizirati in vzdrževati nemoten potek plačilnega sistema,
3. Reguliranje in nadzor nad banko.

---

Naloge Bank Indonesia

Za učinkovito in uspešno doseganje in ohranjanje stabilnosti vrednosti rupije je treba tri naloge povezati.

---

• Naloge oblikovanja in izvajanja denarne politike

Da bi dosegli cilj Bank Indonesia, da ohrani stabilnost vrednosti rupije, člen 10 zakona BI določa, da je Bank Indonesia pooblaščena za: izvajanje monetarne politike z določanjem denarnih ciljev z upoštevanjem cilja stopnje inflacije in izvajanje monetarnega nadzora na različne načine načini vključujejo:

• Operacije na odprtem trgu na denarnem trgu, tako rupija kot devize
• Določitev diskontne stopnje;
• Določitev minimalnih obveznih rezerv;
• Kreditne ali finančne ureditve

Te metode denarnega nadzora se lahko izvajajo tudi na podlagi šeriatskih načel. Ciljno stopnjo inflacije banka določa za makroekonomski razvoj in obete. Določitev ciljne stopnje Indonezije na podlagi koledarskega leta, zlasti ob upoštevanju inflacije izvede z upoštevanjem gibanja cen, na katere politika neposredno vpliva denarni. Ciljna stopnja inflacije, ki jo je določila Banka Indonezija, se lahko razlikuje od predpostavljene stopnje inflacije ki jo je pripravila vlada v okviru priprave državnega proračuna za prihodke in odhodke na podlagi leta davčni.

---

• Naloga organizacije in vzdrževanja nemotenega plačilnega sistema

Pristojnost Banke Indonezije pri urejanju in vzdrževanju nemotenega delovanja plačilnega sistema je urejena v členih 15 do 23 zakona BI. Za uravnavanje in vzdrževanje nemotenega delovanja plačilnega sistema je Banka Indonezija pooblaščena za izvajanje in izdajanje odobritev in dovoljenj za izvajanje storitev plačilnega sistema, od ponudnikov plačilnih sistemov zahteva, da predložijo poročila o svojih dejavnostih in določijo uporabo orodij plačilo.

Odobritev delovanja storitev plačilnega sistema naj bi zagotovila, da delovanje storitev plačilnega sistema s strani drugih strank izpolnjuje zahteve, zlasti zahteve glede varnosti in učinkovitosti. Obveznost predložitve poročil velja za vsakega ponudnika storitev plačilnega sistema. To je namenjeno tako, da lahko Bank Indonesia nadzoruje delovanje plačilnega sistema.

Preberite tudi: Bančni posrednik - opredelitev, funkcije, dolžnosti, izrazi, cilji, vrste, dejavnosti, etika, pravila, obseg

Določitev plačilnih instrumentov je namenjena tako, da plačilni instrumenti, ki se uporabljajo v skupnosti, izpolnjujejo varnostne zahteve za uporabnike. Ta organ vključuje omejevanje uporabe nekaterih plačilnih instrumentov v okviru previdnostnega načela. Za izvajanje zgoraj omenjenih pooblastil lahko Bank Indonesia izvaja inšpekcijske preglede ponudnikov storitev.

---

• Naloge za upravljanje in nadzor nad banko

Regulacija in nadzor bank je ena od nalog Bank Indonesia, kot je določeno v členu 8 zakona o BI. Za izvajanje te naloge Banka Indonezija določa predpise, podeljuje in prekliče licence za nekatere institucije in poslovne dejavnosti bank, izvajajo nadzor bank in nalagajo sankcije bankam (Članek. 24). Poleg tega je Bank Indonesia pooblaščena za določanje bančnih predpisov, ki vsebujejo načelo skrbnega in varnega poslovanja (čl. 25).

Kar zadeva pristojnost na področju licenciranja, Bank Indonesia:

• Podelitev in odvzem dovoljenj za poslovanje bank
• Podelitev dovoljenja za odpiranje, zapiranje in premikanje bančnih pisarn
• Odobriti lastništvo in upravljanje banke
• Dovoljenje bankam za izvajanje nekaterih poslovnih dejavnosti (čl. 26)

Nadzor, ki ga izvaja Bank Indonesia, vključuje neposreden in posreden nadzor (čl. 27). Banka Indonezija je pooblaščena, da od bank zahteva, da predložijo poročila, informacije in pojasnila v skladu s postopki, ki jih določi banka Indonezija, kjer je to mogoče storiti nadrejeni družbi, hčerinski družbi, povezanim strankam in povezanim strankam banke, če je to potrebno (Članek. 28). Bančni inšpekcijski pregledi se izvajajo občasno ali kadar koli, če je to potrebno in lahko izvedena nad matično družbo, hčerinsko družbo, povezanimi osebami in povezanimi osebami banke, če potrebno. Banka in druge stranke morajo izpraševalcu zagotoviti:

• Zahtevani podatki in podatki;
• Priložnost za ogled vseh knjig, dokumentov in fizičnih prostorov, povezanih z njihovimi poslovnimi dejavnostmi; druge potrebne stvari, kot so kopije zahtevanih dokumentov in drugo (čl. 29).

Banka Indonezija lahko za izvajanje revizij bank imenuje druge stranke v imenu in za njen račun (čl. 30) Banka Indonezija lahko bankam naloži, da začasno ustavijo del ali vse transakcijske dejavnosti če je po oceni Bank Indonesia sum, da je transakcija kaznivo dejanje v bančnem sektorju (Članek. 31). V primeru, da stanje banke po oceni Bank Indonesia ogroža neprekinjenost poslovanja zadevne banke in / ali ogroža bančni sistem ali se zgodi Zaradi bančnih težav, ki ogrožajo nacionalno gospodarstvo, lahko Bank Indonesia izvaja ukrepe, ki jih ureja veljavna bančna zakonodaja (Članek. 33).

Regulacija in nadzor bank s strani BI vključuje naslednje organe:

1. Organ za izdajo dovoljenj (pravica do licence), in sicer organ za določanje postopkov za izdajo dovoljenj in ustanovitev banke. Področje licenciranja s strani BI vključuje izdajo dovoljenj in odvzem dovoljenj za poslovanje bank, izdajanje dovoljenj za odpiranje, zapiranje in selitev pisarn bankam, podeljevanju soglasij za lastništvo in upravljanje bank, podeljevanju licenc bankam za opravljanje poslovnih dejavnosti gotovo.
2. Pooblastilo za urejanje (pravica do urejanja), in sicer pooblastilo za določanje določb v zvezi s poslovnimi vidiki aspek in bančne dejavnosti, da bi ustvarili zdravo bančništvo, ki je sposobno izpolniti želene bančne storitve Javno.
3. Pooblastilo za nadzor (pravica do nadzora), in sicer pooblastilo za nadzor bank z neposrednim nadzorom (nadzor na kraju samem) in posredni nadzor (nadzor izven kraja). Neposredni nadzor je lahko v obliki splošnih in posebnih inšpekcijskih pregledov, katerih cilj je pregled finančnega stanja banke in spremljanje stopnjo skladnosti bank z veljavnimi predpisi in ugotoviti, ali obstajajo nezdrave prakse, ki ogrožajo neprekinjeno poslovanje banka. Posredni nadzor je nadzor s pomočjo orodij za spremljanje, kot so redna poročila bank, poročila o inšpekcijskih pregledih in druge informacije. Po potrebi lahko BI izvaja inšpekcijske preglede bank, vključno z drugimi strankami druge družbe, ki vključujejo holdinge, hčerinske družbe, povezane stranke, povezane stranke in dolžnike banka. BI lahko za izvajanje nalog revizije dodeli druge stranke v imenu in za račun BI.
4. Pooblastilo za nalaganje sankcij (pravica do nalaganja sankcij), in sicer pooblastilo za nalaganje sankcij v skladu z določbami zakonodaje o bankah, če banka nima ali ne izpolnjuje določbe. Ta ukrep vsebuje element navodil, tako da banke poslujejo v skladu s trdnimi bančnimi načeli.

---

Vloga banke Indonezije v finančni stabilnosti

Glavna naloga Bank Indonesia kot monetarnega, bančnega in plačilnega sistema ni le vzdrževanje monetarne stabilnosti, temveč tudi stabilnost finančnega sistema (bančni in plačilni sistemi). Uspeh Bank Indonezije pri ohranjanju monetarne stabilnosti, ne da bi ji sledila stabilnost finančnega sistema, ne bo pomenil veliko v podporo trajnostni gospodarski rasti. Monetarna in finančna stabilnost sta kot dve plati medalje, ki ju ni mogoče ločiti.

Monetarna politika pomembno vpliva na finančno stabilnost in obratno, finančna stabilnost je steber, na katerem temelji učinkovitost denarne politike. Finančni sistem je ena od prenosnih poti denarne politike, tako da prenos denarne politike v primeru nestabilnosti finančnega sistema ne more normalno teči. Po drugi strani pa bo monetarna nestabilnost bistveno vplivala na stabilnost finančnega sistema zaradi neučinkovitega delovanja finančnega sistema. To je ozadje, zakaj je stabilnost finančnega sistema še vedno dolžnost in odgovornost Bank Indonesia.

Preberite tudi: Opredelitev denarne politike centralne banke za premagovanje inflacije in njen namen

Bank Indonezija ima pet glavnih vlog pri vzdrževanju stabilnosti finančnega sistema. Pet glavnih vlog, ki vključujejo politike in instrumente za vzdrževanje stabilnosti finančnega sistema, je:

1. Banka Indonezija je dolžna vzdrževati monetarno stabilnost, med drugim tudi z instrumenti obrestnih mer pri operacijah na odprtem trgu. Banka Indonezija mora biti sposobna vzpostaviti ustrezno in uravnoteženo denarno politiko. To je zato, ker motnje v monetarni stabilnosti neposredno vplivajo na različne vidike gospodarstva. Monetarna politika z uporabo prenizkih obrestnih mer bo ponavadi ubila gospodarsko aktivnost. Nasprotno. Zato je Banka Indonezija za ustvarjanje monetarne stabilnosti izvedla politiko, imenovano okvir za ciljanje na inflacijo.
2. Bank Indonesia ima ključno vlogo pri ustvarjanju dobrega poslovanja finančnih institucij, zlasti bank. Ustvarjanje takšne uspešnosti bančnih institucij se izvaja z nadzornimi in regulativnimi mehanizmi. Tako kot v drugih državah ima tudi v finančnem sistemu prevladujoč delež tudi bančni sektor. Zato lahko okvare v tem sektorju povzročijo finančno nestabilnost in motijo ​​gospodarstvo. Da bi preprečili takšen neuspeh, je treba uveljaviti učinkovit bančni nadzor in sistem politik. Poleg tega je treba izvajati tržno disciplino s pomočjo oblasti pri nadzornikih in oblikovalcih politik ter pri kazenskem pregonu. Razpoložljivi dokazi kažejo, da imajo države, ki uporabljajo tržno disciplino, močno stabilnost finančnega sistema. Medtem so prizadevanja organov pregona namenjena zaščiti bank in deležnikov ter hkrati spodbujanju zaupanja v finančni sistem. Da bi trajnostno ustvarila stabilnost v bančnem sektorju, je Bank Indonesia razvila indonezijsko bančno arhitekturo in izvedbeni načrt za Basel II.
3. Bank Indonesia je pristojna za urejanje in vzdrževanje nemotenega delovanja plačilnega sistema. Če se eden od udeležencev v plačilnem sistemu ne bo poravnal, bo resno potencialno tveganje in motilo nemoteno delovanje plačilnega sistema. Ta okvara lahko predstavlja tveganje za okužbo in povzroči sistemske motnje. Bank Indonesia razvija mehanizme in ureditve za zmanjšanje tveganja v plačilnem sistemu, ki se večinoma povečuje. Med drugim z izvajanjem plačilnega sistema, ki je v realnem času ali je znan kot plačilni sistem RTGS (Real Time Bruto Settlement), ki lahko še izboljša varnost in hitrost sistema plačilo. Kot organ v plačilnem sistemu ima banka Indonezija informacije in strokovno znanje za prepoznavanje morebitnih tveganj v plačilnem sistemu.
4. Banka Indonezija lahko s svojo funkcijo na področju raziskav in spremljanja dostopa do informacij, ki naj bi ogrožale finančno stabilnost. Z makrobonitetnim spremljanjem lahko Bank Indonesia spremlja ranljivosti finančnega sektorja in zazna morebitne šoke, ki bi lahko vplivali na stabilnost finančnega sistema. Z raziskavami lahko banka Indonezija razvije makrobonitetne instrumente in kazalnike za odkrivanje ranljivosti finančnega sektorja. Rezultati raziskav in spremljanja bodo nato postali priporočila za ustrezne organe pri sprejemanju ustreznih ukrepov za zmanjšanje motenj v finančnem sektorju.
5. Bank Indonezija ima funkcijo varnostne mreže finančnega sistema, saj ima centralno banko funkcijo posojilodajalca v skrajni sili (LoLR). Funkcija LoLR je tradicionalna vloga Bank Indonesia kot centralne banke pri obvladovanju krize, da bi se izognili nestabilnosti finančnega sistema. Njegova funkcija kot LoLR vključuje zagotavljanje likvidnosti v običajnih in kriznih razmerah. To funkcijo imajo samo banke, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami in lahko sprožijo sistemsko krizo. V normalnih pogojih se lahko funkcija LoLR uporablja za banke, ki imajo začasne likvidnostne težave, vendar jih še vedno lahko odplačujejo. Banka Indonezija se mora pri opravljanju svoje funkcije LoLR izogibati moralnemu tveganju. Zato je treba pri zagotavljanju takšne likvidnosti upoštevati sistemsko tveganje in stroge zahteve.