3 Dobre esejske strukture v indonezijščini
Glede na stran kbbi.web.id je esej opredeljen kot esej, ki mimogrede obravnava težavo in temelji na avtorjevem osebnem pogledu. Sam esej je vključen v nove vrste proze, razen vse vrste kratkih zgodb, vrste romanov, vrste romantike, in vrste drame. Poleg tega lahko eseje uvrstimo med enega izmed vrste polznanstvenih esejev.
Tako kot druge vrste proze in eseji imajo tudi v esejih številne pisne strukture. V članku vrste esejev, dobra esejistična struktura v jezik Indonezija je sestavljena iz treh vrst, in sicer uvoda, vsebine ali razprave ter zaključka ali zaključka. Na prvi pogled je struktura eseja podobna strukturi prispevka, ki je eden izmed vrste znanstvenih esejev. Imata pa bistveno razliko, kjer je struktura prispevka veliko bolj zapletena kot esej, ker je vsaka struktura v prispevku nadalje razdeljena na več strukturnih delov. Na primer v predhodni strukturi. V prispevku je uvodna struktura nadalje razdeljena na več odsekov, kot so ozadje, oblikovanje problemov in cilji. To se razlikuje od eseja, v katerem predhodna struktura ni več razdeljena na več delov.
Da bi bralec v eseju dobil predstavo o strukturi, je predstavljena naslednja razlaga: iz 3 dobre esejske strukture v indonezijščini.
1. predhodno
Ta struktura je prva ali začetna struktura v eseju. Ta struktura običajno vsebuje kratek opis teme, o kateri se bo razpravljalo, in ozadje, na katerem je bila tema izbrana. S to strukturo se bo bralec eseja bolj zavedal, katero temo želi esejist predstaviti v svojem eseju in kakšno je ozadje ali razlog za izbiro teme.
2. Vsebina ali razprava
Ta struktura je osrednji del eseja, ki vsebuje razlago tem, opisanih v prejšnji strukturi. V tem poglavju je tema eseja nato podrobno razložena z uporabo argumentov in analiz esejista, podprtih s številnimi podatkov in natančna dejstva. V tem poglavju bo esejist jasno in prepričljivo posredoval svoje mnenje ali poglede na temo, ki jo je izbral.
3. Zaključek ali zaključek
Ta struktura je zadnja struktura v eseju. Ta struktura vsebuje sklepe pisca eseja o temah, o katerih je razpravljal od uvoda do vsebinskega dela. Zaključek bo zaključek ali konec eseja. Poleg tega, da vsebuje sklepe o obravnavanih temah, lahko strukturo tega eseja napolnijo tudi predlogi esejista svojim bralcem glede tem, o katerih je avtor razpravljal. V postopku pisanja morajo biti sklepi, vsebovani v strukturi tega eseja, napisani na kratko, jedrnato in v skladu s temami, obravnavanimi v eseju.
Iz zgornje razlage je mogoče sklepati, da je dobra esejistična struktura v indonezijskem jeziku sestavljena iz treh vrst, in sicer uvod, vsebina ali razprava ter zaključek ali zaključek. Uvod je prvi del eseja, ki vsebuje temo in ozadje za izbrano temo. Vsebina je medtem osrednji del eseja, ki vsebuje podrobno razpravo o temah, ki jih vsebuje esej. Zaključek ali zaključek je končna struktura eseja, ki vsebuje sklep iz tem, obravnavanih v eseju.
To je razprava o strukturi dobrega eseja v angleščini Indonezija. Upajmo, da koristno za vse bralce.