Razlike v slovničnem in leksikalnem pomenu v indonezijščini

Razlike v slovničnem in leksikalnem pomenu v indonezijščini - Prej smo že vedeli slovnični pomen in primeri, tako dobro, kot leksikalni pomen in primeri. Tokrat bomo razpravljali o razlikah med obema. Če želimo ločiti oba, moramo vedeti pomen in druge stvari, povezane z obema. Tako lahko najdemo bistveno razliko med slovničnim in leksikalnim pomenom. V nadaljevanju bodo razloženi slovnični in leksikalni pomen ter razlika med njimi.

Slovnični pomen

Po besedah ​​Waridah (2008: 293) je slovnični pomen eden izmed vrste pomena besed ki nastanejo po postopku slovničenja, kjer slovničenje sestavlja:

1. Pritrditev ali pritrditev

Ta postopek slovničenja je postopek, v katerem a osnovni besedni primer dano vse vrste pripisov, kot različne predpone, različne končnice, vrste pripisovin končnico za vstavljanje. Osnovna beseda, ki ji je dana priloga, bo dobila nov pomen. Primer pomena besede rezultati slovnične afiksacije:

•  Hodi

Korenina zgornje besede je Ulica kar pomeni smer kraja, kamor gredo ljudje ali vozila. Nato beseda dobi priponko

zrak-, zaradi česar se pomen besede spremeni v dejavnost ob cesti.

• Poezija

Osnovna beseda iz zgornja beseda je rimakar pomeni sestava literatura ki daje prednost vidiku zvočne harmonije jezik. po namestitvi s pripono vloga, pomen besede rima prav tako spremenilo v vprašanje trdne enakosti ali vprašanje poezija.

2. Reduplikacija

Ta postopek slovničenja se izvede tako, da se beseda osnovno biti vrste besed, ki se ponavljajo, tako da se spremeni tudi pomen osnovne besede. Na primer:

• Ogled znamenitosti

Zgornja beseda je nastala kot posledica podvajanja besed Ulica. beseda Ulica To je prvotno pomenilo pot, po kateri so šli ljudje ali vozila. Po reduplikaciji pomen besede s hojo postane zabavna dejavnost.

• Ribje pecivo na žaru

Prvotno je bila zgornja beseda osnovna beseda, in sicer možgane. Sama beseda ima pomen delov človeškega telesa, ki imajo funkcijo miselnega orodja. Po ponovitvi je beseda spremenila svoj pomen v hrano iz rib in drugih začimbnih mešanic, nato pa zavito v liste.

3. Spojina

Zadnji postopek slovničenja se opravi s spreminjanjem osnovne besede v sestavljena beseda. Tako kot drugi postopki slovničenja se tudi osnovne besede spreminjajo zaradi postopka sestavljanja besed. Sestavljanje se opravi z dodajanjem druge besede na koncu korenske besede. Primer:

• Slepa ulica
• Desna noga
• Kratke rime

Leksikalni pomen

Po besedah ​​Waridah (2008: 292) je leksikalni pomen beseda, ki ima osnovni pomen ali prvotni pomen. Poleg tega se ta pomen imenuje tudi slovarski pomen, ker se pomen te besede nahaja ali navaja v slovarjih, zlasti v Velikem slovarju. Indonezija (KBBI). Na primer:

• Mačka (KBBI): žival, ki je videti kot majhen tiger in jo lahko ljudje obdržijo.
• Uho (KBBI): orodje za sluh.

Iz zgornje razlage je mogoče sklepati, da je razlika med njima naslednja:

1. Besedna oblika

S tega vidika ima slovnični pomen različice besedne oblike, ker je ta pomen pomen, ki lahko besedno obliko spreminja na tri načine, in sicer na pritrditev, reduplikacijo in sestavljanje. Oblika besednih besed pa je še vedno v obliki osnovnih besed.

2. Pomen besede

Pomen vsake besede v slovničnem pomenu je nov pomen ali odstopa od dejanskega pomena. To se zgodi zaradi opisanih slovničnih procesov. Medtem je pomen besede v leksikalnem pomenu še vedno prvotni pomen osnovne besede, ki prihaja iz Velikega indonezijskega slovarja.

Tako je razprava o razliki med slovničnim in leksikalnim pomenom tokrat v indonezijščini. Za boljši vpogled bralca lahko uporabimo več drugih besed, ki pomenijo članke sklic, to je pomen besed, pomen izrazov in izrazov,konotacijski pomen in primeri, denotacijski pomen in primeri, idiomatski pomen in primeri, tako dobro, kot kontekstualni pomen in primeri. Lahko koristno.