Opredelitev avtorskih pravic, zakona, funkcije, namena, narave in primerov

Opredelitev avtorskih pravic
Ta avtorska pravica je izključna pravica ustvarjalca ali imetnika avtorskih pravic, da lahko objavi ali reproducira svoje delo ki nastanejo samodejno po rojstvu kreacije brez zmanjšanja omejitev v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi prijaviti.
Ustvarjalec in / ali imetnik avtorskih pravic ter kinematografska dela in računalniški programi imajo pravico dati dovoljenje ali pa prepove tudi drugi osebi, ki brez njegove privolitve nato odda delo v takšno korist komercialni.
Namen avtorskih pravic

Namen te avtorske pravice je pravica, da lahko zahtevate / zahtevate rezultate dela z določbe in dokazila, če predmet potem ni zahtevan, napačno poimenovan in ga stranke priznale drugo. Ali poenostavljeno, namen avtorskih pravic je, da ni dela ali rezultata eksperimenta nekoga, navedeno je, da je nekdo drug ustvarjalec.
Lastnosti avtorskih pravic

Obstaja več značilnosti ali značilnosti avtorskih pravic, vključno z naslednjimi:
- To varstveno obdobje je dosmrtno in dodatnih 50 let, če je imetnik pravice umrl.
- Avtorske pravice se pridobijo samodejno, kasneje se ni treba registrirati. Toda zaradi ustvarjalca ali tudi imetnika avtorskih pravic pisma o registraciji stvaritve ostaja pomemben, kar je najpomembneje, če bodo v prihodnosti v zvezi s tem pravna vprašanja dan. Registracijsko pismo se lahko ali lahko uporabi kot začetni dokaz za kasnejše ugotavljanje, kdo je ustvarjalec ali imetnik avtorskih pravic, ki ima več pravic nad delom.
- Oblike kršitve, na primer obstoj delov, ki so bili takoj kopirani, so podobni, se reproducirajo ali objavijo tudi brez dovoljenja.
- Kazenske sankcije se izrečejo, če se kasneje spozna za krivega kršitve avtorskih pravic, izrečena kazen je največ sedem let ali globa pet milijard rupij.
- Zaščitene, kot so avtorske pravice na področju glasbe, predavanj, znanosti, plesa, računalniških programov, umetnosti in literature itd.
- Merila za predmete ali stvari, ki so zaščitene z avtorskimi pravicami, so samo originalne stvaritve.
Narava avtorskih pravic

Lastnosti avtorskih pravic imajo šest delov, med njimi so:
Ustvarjalec ali imetnik avtorskih pravic kinematografskega dela in računalniški program ima pravico, da ga lahko zagotovi dovoljenje ali prepove tudi drugim ljudem, ki brez njihovega soglasja delo oddajo kot nujno komercialni. Avtorske pravice se nato štejejo za premični predmet. Avtorske pravice se lahko ali lahko prenesejo ali prenesejo v celoti ali delno, ker:
- Dedovanje
- Volja
- Grant
Pisni dogovor ali drugi razlogi, utemeljeni z zakoni in drugimi predpisi
Če je stvaritev sestavljena iz več lastnih delov, ki so jih kasneje ustvarili 2 ali več ljudi, se šteje, da: saj je Stvarnik oseba, ki vodi in tudi nadzoruje dokončanje celotne stvaritve, ali v tem primeru ni nikogar ki se nato šteje za stvarnika, je oseba, ki jo zbira, brez poseganja v avtorske pravice vsakega dela njen ustvarjalec.
Če je kreacija, ki jo je zasnoval nekdo, potem prikazana ali pa tudi druga oseba, ki je pod vodstvom in nadzorom osebe, ki je oblikovala, je Stvarnik oseba, ki je oblikovala stvaritev to.
Če je delo nato opravljeno v uradnem razmerju, in sicer z drugo stranko v delovnem okolju, imetnikom avtorske pravice, in sicer stranka, za katero se tudi avtorske pravice izvajajo, razen če med njima ne obstaja drug dogovor strani, in sicer tako, da avtorju ne bo zmanjšal avtorskih pravic, če se bo nato nato delo podaljšalo do prenehanja razmerja storitev.
Če je delo opravljeno v delovnem razmerju ali tudi po naročilu, stranka, ki je ustvarila avtorsko zaščiteno delo Potem velja za ustvarjalca ali tudi kot imetnika avtorskih pravic, izjema je, če se med njima sklene drug dogovor zabava.
Odstavka (1) in (2) člena 3 št. 19. leta 2002
Narava avtorskih pravic je nato urejena v členu 3 (1) zakona in (2) št. 19 iz leta 2002, in sicer:
- Avtorske pravice veljajo za premični predmet.
- Avtorske pravice se lahko ali lahko prenesejo ali prenesejo v celoti ali delno iz več razlogov, kot so donacije, oporoke, dedovanje, pisni sporazumi in drugi razlogi, upravičeni s predpisi legalizacija.
Odstavka (1) in (2) člena 4 zakona
Avtorske pravice so tudi v lasti Stvarnika, ki po smrti Stvarnika postane last njegovih dedičev ali dedičev premoženja upravičenca, avtorskih pravic pa ni mogoče ali jih je mogoče zaseči, razen če se za to pridobi pravica pravo.
Avtorske pravice, ki niso ali niso bile objavljene in ki po tem, ko Stvarnik umre, postanejo last njegovih dedičev premoženja upravičenca, pa tudi avtorske pravice ni mogoče ali je mogoče zaseči, razen če je pravica pridobljena zoper pravo.
Pogoji v avtorskih pravicah

Takrat se v avtorskih pravicah pogosto uporablja več izrazov, vključno z naslednjimi:
Ustvarjalec
Ta Stvarnik je oseba ali več ljudi, ki skupaj z navdihom nato ustvarijo Stvarjenje temelji na sposobnosti strokovnosti, domišljije, spretnosti, uma ali celo spretnosti, ki se nato prelijejo v značilno obliko in imajo tudi značaj osebno.
Ustvarjanje
Ta stvaritev je rezultat vsakega Stvarnikovega dela, ki pokaže svojo pristnost na področjih znanosti, umetnosti ali literature.
avtorske pravice
Posebne pravice za ustvarjalca ali prejemnika pravice, da nato svojo stvaritev naznani ali tudi reproducira oz nato tudi dal dovoljenje zanj, ne da bi te omejitve zmanjšal v skladu z določbami zakona, ki prijaviti.
Nosilec avtorskih pravic
To je ustvarjalec, in sicer kot lastnik avtorskih pravic ali tudi stranka, ki prejme pravico od ustvarjalca ali tudi drugih strank, ki prejmejo nadaljnje pravice od stranke, ki prejema pravice to.
Obvestilo
To je prodaja, distribucija, branje, predvajanje, razstava ali razširjanje dela z uporabo kakršnih koli sredstev, vključno z internetnih medijih ali pa to tudi storite na kakršen koli način, da lahko neko delo berejo, slišijo ali vidijo ljudje drugo.
Razmnoževanje
To je dodatek k številu del, bodisi v celoti bodisi delno, kar je potem zelo pomembno kako uporabljati enake ali različne materiale, tudi tako, da jih trajno ali začasno spremenite.
Licenca
dovoljenje, ki ga imetnik avtorskih pravic ali imetnik sorodnih pravic nato da drugim strankam lahko nato objavijo in / ali tudi reproducirajo svoja dela ali izdelke s sorodnimi pravicami s pogoji gotovo.
Pravna podlaga za avtorske pravice

Indonezija je trenutno ali je ratificirala mednarodno konvencijo na področju avtorskih pravic, in sicer Bernsko konvencijo z dne 7. maja 1997 s predsedniškim dekretom št. 18/1997 in nato o tem uradno obvestil WIPO 5. junija 1997, s čimer naj bi jo Indonezija zaščitila pred vsemi državami ali članicami Berna Konvencije.
Zaščita avtorskih pravic je urejena v zakonu št. 6 iz leta 1982 o avtorskih pravicah, kasneje pa jo spremenil postane zakon št. 7 iz 1987 in se ponovno spremenila v zakon št. 12. 1987, skupaj s predpisi izvajanje.
Poleg zgornjega zakona obstajajo tudi druge pravne podlage za avtorske pravice, vključno z naslednjimi:
- Zakon št. 7/1994 o ratifikaciji Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO)
- UU št. 10/1995 o carini
- UU št. 14/1997 na znamki
- Predsedniški odlok št. 15/1997 o ratifikaciji Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in tudi Konvencije o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino
- Ukaz predsednika Republike Indonezije številka 17/1997 o ratifikaciji pogodbe o zakonu o blagovni znamki
- Ukaz predsednika Republike Indonezije številka 18/1997 o ratifikaciji Bernske konvencije o zaščiti literarnih in umetniških del
- Ukaz predsednika Republike Indonezije številka 19/1997 o ratifikaciji pogodbe WIPO o avtorskih pravicah
- UU št. 19 iz leta 2002 glede avtorskih pravic
- PP št. 1 Tjhn 1989 o prevajanju in / ali reprodukciji del za znanstvene, izobraževalne, raziskovalne in razvojne namene
- Uredba ministra za pravosodje št. M.01-HC.03.01 iz leta 1987 o registraciji stvarstva
- SE ministrica za pravosodje NO.M.02.HC.03.01 iz leta 1991 v zvezi z obveznostjo priložitve TIN v prijavi za dela in registracijo prenosa registriranih avtorskih pravic
Vrste in obseg avtorskih pravic

Sledi nekaj področij avtorskih pravic, ki jih sestavljajo:
1. Stvaranja z življenjsko dobo avtorskih pravic plus 70 let
Zaščita dela, ki je nato navedeno v členu 58 (1) zakona o avtorskih pravicah UU traja, dokler ustvarjalec živi, in traja 70 let po ustvarjalcu umrl. Te stvaritve vključujejo naslednje:
- Pamfleti, knjige, pa tudi vsa druga pisna dela;
- Predavanja, predavanja, govori in druge podobne stvaritve;
- Rekviziti, ki so nato narejeni tako za izobraževanje kot za znanost;
- Pesmi ali glasba s podnapisi ali brez njih;
- Drama, ples, koreografija, glasbena drama, wayang, pa tudi mimika;
- Umetniška dela v vseh oblikah, kot so slike, kaligrafija, risbe, rezbarije, skulpture, skulpture ali kolaži;
- Arhitekturna dela;
- Zemljevid; in
- Umetnost batika ali druga motivska umetnost
2. 50 let avtorskih pravic
Poleg tega člen 59 (1) zakona o avtorskih pravicah omenja vrste del, ki so namenjena uporabi Zaščita velja med drugim 50 let od prve objave kot sledi :
- Fotografska dela;
- Portret;
- Kinematografska dela;
- video igre;
- Računalniški program;
- Videz pisnega dela;
- Prevodi, priredbe, antologije, interpretacije, zbirke podatkov, priredbe, spremembe priredb in druga dela, ki izhajajo iz preobrazbe;
- Prevajanje, preoblikovanje ali spreminjanje tradicionalnih kulturnih izrazov, priredb, priredb ,;
- Zbiranje del ali podatkov v obliki, ki jo je mogoče ali je mogoče prebrati z računalniškim programom ali drugim medijem; in
- Kompilacija tradicionalnih kulturnih izrazov
3. Avtorske pravice za 25 let
Člen 59 Odstavek 2 zakona o avtorskih pravicah pojasnjuje, da so stvaritve podobne uporabnim umetniškim delom in so nato veljavne 25 let. Kjer se zaščita avtorskih pravic uporablja od prve objave pravice.
4. Avtorske pravice za nedoločen čas
Zaščita teh avtorskih pravic bo veljala za nedoločen čas zlasti pri tradicionalnih kulturnih izrazih, ki jih ima takrat država.
Primer avtorskih pravic
- naredite kopije ali tudi reprodukcije dela in nato kopije prodajte
- uvozna in izvozna dela,
- ustvariti izpeljanko ali izpeljano delo stvarjenja (prilagajanje stvarstva),
Ustvarjanje lahko vključuje drame, poezijo, pa tudi druga pisna dela, filme in nato koreografska dela (kot so ples, balet itd.), zvočni posnetki, glasbene skladbe, risbe, slike, skulpture, fotografije, računalniška programska oprema, radijske oddaje in tudi televizija.
Tako je razlaga opredelitve avtorskih pravic, zakona, funkcije, namena, narave, obsega in primerov, upam, da je opisano lahko koristno za vas. Hvala vam
Poglej tudiOpredelitev rizopodov, značilnosti, razvrstitev, razmnoževanje, primeri in vloge
Poglej tudiRazumevanje alternativne energije, prednosti, vrste, prednosti in slabosti
Poglej tudiRazumevanje lingvistike