Opredelitev paradigme, vrste, primeri in po mnenju strokovnjakov
Opredelitev paradigme
Razumevanje te paradigme je pogled posameznika nase in tudi na svoje okolje To bo zagotovo vplivalo na način razmišljanja (kognitivno), vedenje (afektivno) in tudi vedenje (konativno).
Drugo mnenje tudi navaja, da je ta paradigma skupek prepričanj, predpostavk, idej, teorij, konceptov, vrednot, pa tudi prakse, ki se uporabljajo pri gledanju resničnosti v isti skupnosti, zlasti znotraj discipline znanosti. Iz te razlage je mogoče sklepati, da se izraz paradigma na splošno nanaša na način ali vzorec mišljenja ali tudi na to, kako rešiti probleme, ki jih počnejo ljudje.
Izraz "paradigma" je prilagojen iz angleščine, in sicer "paradigma", ki je absorpcija iz latinske "paradigme", kar pomeni model ali vzorec. In če se v grščini imenuje "paradeigma" (para + deiknunai), kar pomeni primerjati drug poleg drugega (para) in tudi prikazovati (deik).
Razumevanje paradigme po mnenju strokovnjakov
Da bi razumeli več o tem, kaj je paradigma, se lahko sklicujemo na mnenja več strokovnjakov, vključno z naslednjim:
1. Thomas Kuhn
Thomas Kuhn je oseba, ki je prvi predstavila izraz "paradigma" v svoji knjigi z naslovom "Struktura znanstvene revolucije". Po mnenju Thomasa Kuhna je pomen te paradigme osnova za razmišljanje, osnovni pojmi oz osnova uporabljenega / sprejetega mišljenja, in sicer kot model ali tudi osnovni koncept znanstvenikov pri tem študij.
Kuhn v svoji knjigi omenja tudi, da je ta paradigma ključna terminologija, ki se uporablja pri razvoju znanosti.
2. Robert Friedrichs
Robert Friedrichs je prvi jasno in jasno opredelil paradigmo. Po njegovem je pojem te paradigme skupek vrednot, ki tvorijo človekovo miselnost, in sicer kot izhodišče za njegove poglede in tvorijo tudi iz svoje subjektivne podobe resničnosti, tako da lahko ali lahko določi, kako ravnati z resničnostjo to.
3. C. J. Ritzer
Po navedbah C. J. Ritzer, pojem te paradigme je temeljni pogled znanstvenikov na stvari, ki postanejo predmet problema, ki bi ga morala proučevati določena veja znanosti.
4. Robert Cohenn
Po mnenju Roberta Cohenna je pomen te paradigme referenca ali utemeljitev, ki ima filozofsko naravo pri izvajanju motiva ali namena.
5. Egon G. Guba
Po Gubi je pomen te paradigme skupek osnovnih prepričanj, ki vodijo človeška dejanja v njihovem življenju.
6. Denzin in Lincoln (1994: 107)
Določa, da je ta paradigma osnovni sistem prepričanj, ki temelji na ontoloških, epistomoloških in metodoloških predpostavkah. Paradigmo lahko ali lahko razumemo kot skupek osnovnih prepričanj (ali tudi tistih, ki stojijo za fizičnim, in sicer metafizičnim), katerih narava je glavno ali tudi glavno načelo.
7. Salim (2001: 33),
ki se sklicuje na stališča Gube (1990), Denzin in Lincoln (1994) ugotavljajo, da je ta paradigma sklop prepričanj ali tudi osnovnih prepričanj, ki človeka vodijo v delovanju v življenju vsak dan. Ali pa tudi nabor temeljnih prepričanj, ki vodijo ali vodijo naša dejanja, najsi bodo to vsakodnevna dejanja ali znanstvene raziskave. Na področju znanstvenih spoznanj je paradigma opredeljena kot sklop osnovnih prepričanj, ki ki se uporablja za razkrivanje resnične narave znanosti in tudi kako do nje razumeš.
8. Masterman
Po Mastermanu je ta paradigma razvrščena v 3 paradigme, med katerimi so:
Metafizična paradigma
Ta metafizična paradigma se nanaša na nekaj, kar je središče znanstvenih študij. Ta metafizična paradigma ima več funkcij, med drugim:
- Nanaša se na nekaj, kar obstaja (pa tudi vse, kar ne obstaja), kar je v središču pozornosti določene znanstvene skupnosti.
- Nanaša se na določeno skupnost znanstvenikov, ki se osredotočajo na iskanje nečesa, kar obstaja, kar je v središču njihove pozornosti.
- Nanaša se na znanstvenike, ki upajo odkriti nekaj, kar dejansko obstaja, kar je v središču pozornosti njihove discipline.
Tako je ta metafizična paradigma najširše soglasje znotraj znanstvene discipline, ki pomaga pri omejevanju področje (obseg) znanosti, tako da bo s tem lahko s tem pomagalo usmerjati znanstveno skupnost preiskavo.
Sociološka paradigma (Sociološka paradigma)
Ta sociološka paradigma je skoraj enaka vzorčnemu konceptu Thomasa Khuna. Khun razpravlja o različnih pojavih, ki vključujejo izraze, kot so: resnične navade, prejete pravne odločbe, resnične rezultate znanstvenega razvoja in tudi rezultate znanstvenih odkritij, ki splošno sprejeto. Ta sociološka paradigma se torej nanaša na družbeno navado v družbi ali tudi na odkritje teorije, ki je splošno sprejeta.
Konstruiraj paradigmo (Construct Paradigm)
Ta konstruktna paradigma je nekaj, kar je osnova za gradnjo konceptov znotraj določenega obsega, na primer v razvojni paradigmi, paradigmi gibanja itd.
Masterman je sam oblikoval paradigmo, in sicer kot temeljni pogled na znanost, ki je postala predmet preučevanja.
Razumevanje paradigme Pancasila
Ta Pancasila je postala paradigma za indonezijski narod, kar pomeni, da je ta Pancasila izbira indonezijske države, ki daje smer ali tudi vzorec življenje države in države na vseh področjih življenja, od najosnovnejšega dela, in sicer ideologije, do tehničnega področja, in sicer razvoj. Pancasila je kot paradigma, kar pomeni, da so osnovne vrednosti Pancasile normativne postanejo osnova, referenčni okvir in merila uspešnosti v vseh vidikih nacionalnega razvoja v Indoneziji Indonezija. To je posledica priznanja Pancasile kot osnove države, pa tudi nacionalne ideologije. Zato ni presenetljivo, da se Pancasila uporablja kot merilo in kot temelj v državi, tudi pri razvoju.
Osnovne vrednote Pancasile so bile razvite v skladu s človeško naravo, ki je po Pancasila monopluralistično bitje. Značilnosti monopluralne človeške narave vključujejo:
- Sestava človeške narave je sestavljena iz telesa in duše.
- Človeška narava je tako individualna kot tudi družbena.
- Položaj človeške narave je kot osebno bitje in božje bitje.
Na podlagi navedenega je nacionalni razvoj usmerjen v povečevanje človekovega dostojanstva v dušnem pogledu pa tudi fizični, osebni, družbeni in tudi božji vidik, ali skratka ta nacionalni razvoj izboljšuje človeška bitja z celota.
Različne paradigme
Spodaj so navedene vrste paradigem, vključno z naslednjimi:
-
Politična paradigma
to je osnovno in splošno stališče, ki človeka vodi pri razmišljanju in delovanju na političnem področju.
-
Ekonomska paradigma
To je osnovni pogled na družbo glede gospodarstva in z njim povezanih zadev, ki lahko ali lahko usmerjajo ljudi k razmišljanju in delovanju.
-
Socialna in kulturna paradigma
To je osnovno stališče filozofske narave, ki usmerja skupnost pri razmišljanju in delovanju v vsakdanjem življenju.
-
Pravna paradigma
To je osnovni pogled družbe na veljavno zakonodajo, tako da bo ljudi usmeril k razmišljanju in ravnanju v skladu z zakonom.
-
Paradigma medverskega življenja
To je osnovno in splošno stališče, ki usmerja ljudi k razmišljanju in ravnanju v skladu z nauki njihove religije in tudi medsebojnega spoštovanja med drugimi religijami.
Primer paradigme
Glede na definicijo je nekaj primerov paradigem:
1. Paradigma rekonstrukcije teorije
V tej paradigmi se obstoječa teorija ali metoda ponovno uporabi v novih raziskavah, vendar mora biti tudi stara metoda ustrezna, da obstaja jasna kontinuiteta.
2. Paradigma piramide
V tej paradigmi se koncept ali metoda izvaja po stopnjah, pa tudi vrste piramid, začenši od obrnjene piramide, dvojne, do večplastne.
3. Kakovostna paradigma
Ta paradigma se pogosto uporablja pri preučevanju študentov, tako pri nalogah kot pri nalogi, in sicer z uporabo kvalitativnih metod. S to paradigmo lahko preko induktivne teorije najdemo pregled socialne teorije.
4. Paradigma empiričnega cikla
Ta paradigma je metoda ali koncept, ki lahko ali lahko razloži znanstvene pojave, katerih oblika je cikel.
5. Paradigma odbitek-indukcija
Ta paradigma se osredotoča na kvalitativno metodo odbitka, medtem ko kvantitativna metoda indukcije, faze potekajo z zbiranjem podatkov za izdelavo sklep.
Tako je razlaga glede razumevanja paradigem, vrst, primerov in po mnenju strokovnjakov upajmo, da vam je opisano lahko koristno.
Poglej tudiRazumevanje odstavkov
Poglej tudiOpredelitev intelektualnega kapitala, značilnosti, meritve, sestavni deli in teorija
Poglej tudiKompetenca je