Opredelitev disperzijskega sistema, formule, vrste in razlike, primeri

Opredelitev disperzijskega sistema

Opredelitev tega disperzijskega sistema je mešanje ene snovi z drugimi snovmi, ki se trenutno mešajo, pri čemer se enakomerno porazdeli med snovmi v drugih snoveh.

Te dispergirane snovi se imenujejo disperzijske stopnje, medtem ko se na mestu, kjer se lahko ali lahko dispergirajo, imenuje disperzijski medij. Na primer, škrob, vložen v vročo vodo, je podvržen disperzijskemu sistemu.

Tu je ta voda disperzijsko sredstvo, medtem ko ima ta škrob funkcijo dispergirnega sredstva. Disperzijski sistem lahko razlagamo kot raztopino ali tudi mešanico dveh različnih snovi, vendar ima enako obliko. Značilnost tega disperzijskega sistema je prisotnost topila in topljene snovi.

Drug primer, če mleko, sladkor in pesek postavimo na eno mesto in ga napolnimo z vodo ter nato mešamo, najdemo disperzijski sistem. Sladkor, mleko in pesek so disperzijska faza, medtem ko je ta voda disperzijski medij.

---

Opredelitev disperzije

Ta disperzija je dogodek ali dogodek razgradnje bele svetlobe (polikromatske) v njene sestavne dele zaradi loma. Oblikovane barvne komponente vključujejo rdečo, oranžno, rumeno, zeleno, modro, indigo in vijolično.

Do disperzije lahko pride tudi zato, ker obstaja razlika v odstopanju za vsako dolžino val, ki je posledica razlike v hitrosti vsakega vala, ko prehaja skozi medij refraktor. Spodnja slika prikazuje razpršitev bele svetlobe skozi prizmo.

---

Lom svetlobe na prizmi

Ta prizma je jasen ali prozoren predmet iz kozarca, ki je omejen s prisotnostjo dveh polj površina, ki tvori določen kot, ki ima funkcijo, in sicer opisati (kot lomnik) žarke, ki o tem.
Površina se imenuje lomna ravnina, kot, ki ga tvorita 2 lomni ravnini, pa lomni kot (β). Svetloba, ki prehaja skozi prizmo, bo dvakrat lomljena, in sicer ko vstopi v prizmo in zapusti prizmo.

Če žarek najprej pade in se na koncu lomljeni žarek podaljša, potem obe stvari sekali bodo v točki in tvorili tudi kot, imenovan kot odstopanje.

Torej, ta kot odklona (δ) je kot, ki ga tvori podaljšanje prvotnega vpadnega žarka z žarkom, ki zapusti lomno ali odbojno ravnino. Spodnja slika prikazuje kot odklona lomne prizme.

---

Primeri fizikalnih materialov

Ta mavrica je primer razprševanja svetlobe s pomočjo deževnih kapljic. Dežne kaplje nato odbijajo sončno svetlobo proti nam, tako da se po njej razbije v mavrico

V štirikotniku ABCE je razmerje:

+ ABC = 180o
V trikotniku ABC je razmerje:
r1 + i2 + ∠ABC = 180o

tako da dobimo razmerje:

+ ABC = r1 + i2 + ∠ABC

= r1 + i2 ……………………………………………… (1) z:

= lomni kot prizme
i2 = vpadni kot na površini 2
r1 = lomni kot na 1. površini

Obstaja trikotnik ACD, ∠ADC + ∠CAD + ∠ACD = 180o s CAD = i1 – r1 in ACD = r2 – i2, zato je razmerje:

ADC + (i1 - r1) + (r2 - i2) = 180o∠ ADC = 180o + (r1 + i2) - i1 + r2)

Torej, kot odstopanja () je:
= 180o – ∠ADC
= 180o– [180o + (r1 + i2) - (i1 + r2)]
= (i1 + r2) - (r1 + i2)

Znano je, da = r1 + i2 (enačba (1), potem je kot odklona, ​​ki se pojavi v prizmi:

= (i1 + r2) –β …………………………………………… (2)

z:
= kot odklona
i1 = začetni vpadni kot
r2 = drugi lomni kot

= lomni kot
Graf odklona kota do kota prizme

Spodnja slika je graf kota odklona vpadnega kota na prizmo

Ta odklonski kot ima najmanjšo vrednost (δ = 0), če je prvi vpadni kot (i1) enak drugemu lomnemu kotu (r2).
Matematično lahko zapišemo ali lahko zapišemo pogoje za pojav najmanjšega odstopanja (δm) i1 = r2 in r1 = i2, tako da lahko enačbo (2) prepišemo v obliki:

m = (i1 + i1) -

m = 2i1 -
i1 = (δ + β) / 2., ……………………….. (3)

Poleg tega se lahko to minimalno odstopanje pojavi tudi, če je r1 = i2, potem iz enačbe (1) dobimo:
= r1 + r1 = 2r1

r1 = 1/2 …………………………………………………………… (4)
Ko smo povezani s Snellovim zakonom, dobimo:
n1.sin i1 = n2.sin r1

(sin i1 / sin i1) = (n2 / n1)

Najprej vnesite i1 iz enačbe (3) in r1 iz enačbe (4), tako da:

Če je n1 = zrak, potem je n1 = 1, torej postane zgornja enačba:
m = (n2 n1) …………………………………………….. (6)
z:
n1 = lomni količnik medija
n2 = lomni količnik prizme
= lomni kot (vrh) prizme
m = najmanjši kot odstopanja

---

Vrste disperzijskih sistemov

Ta disperzijski sistem je zmes v topilu in topljeni snovi. V disperzijskem sistemu je količina topljene snovi manjša od topila. Raztopljeno sredstvo se kot dispergirani korak imenuje tudi yajbu, za topilo pa disperzijsko sredstvo.

Disperzijski sistem je torej mešanica dispergiranih faz, tj. Disperzijski medij se enakomerno meša. Disperzijski sistem je razdeljen v 3 skupine, med katerimi so:

1. Groba disperzija (suspenzija)

To grobo disperzijo lahko imenujemo tudi suspenzija. Ta suspenzija je heterogena zmes med dispergirano stopnjo in dispergirnim medijem. Jasno je mogoče razlikovati med dispergirano fazo in disperzijskim medijem.

V fazi je dispergiran običajno v trdni obliki, medtem ko je v disperzijskem mediju v tekoči obliki. Ta razpršena faza ima velikost delcev več kot 10 do 5 cm, zato lahko vidi ali vidi usedline.

Primer mešanice vode in peska. V mešanici vode in peska lahko ločimo dispergirano fazo (pesek) in disperzni medij (voda), ker se pesek usedne na dnu posode.

Značilnosti vzmetenja:

• Velikost delcev> 100 nm.
• Te motne, razpršene delce lahko ali jih lahko opazujemo neposredno z očmi.
• Preprosto ločeno (poravnano).
• Lahko se loči s filtriranjem ali filtriranjem.

---

2. Koloidna disperzija

Ta koloidna disperzija je disperzijski sistem med finimi in grobimi disperzijami. Zmes v disperzni fazi z disperzijskim medijem v koloidu je videti homogena. Pravzaprav je v koloidni disperziji heterogena zmes. To se pokaže, ko lahko koloidno disperzijo opazimo z ultramoskopom.

Primer te koloidne disperzije je agar. V razpršeni fazi imajo delci v tem koloidu premer med 10-7 do 10-5 cm, tako da v razpršeni fazi, ki se lahko ali lahko raztopi v homogenem in vidnem mediju razpršitev.

Koloidne lastnosti:

1. Velikost 1-100 nm.
2. Motno - bistre, razpršene delce je mogoče opazovati le z ultramikroskopom.
3. Ko ostanemo sami, ga je težko ločiti (razmeroma stabilno).
4. Ni mogoče filtrirati.

---

Vrste koloidov

Razpršena faza	Disperzijski medij	Vrsta (koloidno ime)	Primer
Trdno	Trdno	Trden podplat	Medenina, tonirano steklo, črni diamant, bron
Tekočina	Trdna emulzija	Sir, maslo
Plin	Trdna pena	krekerji, plovec, biskvit
Trdno	Tekočina	Sol	barva, črnilo, škrob v vodi, zlati podplat
Tekočina	Emulzija	majoneza, kokosovo mleko, mleko, omaka, ribje olje
Plin	pena	valovi, milna pena, smetana, pasta, valovi
Trdno	Plin	Trden aerosol	Prah, dim
Tekočina	Tekoči aerosol	megla, oblak, rosa

3. Fina disperzija (raztopina)

Ta drobna disperzija se imenuje tudi resnična raztopina ali tudi molekularna disperzija. V pravi raztopini nastane homogena zmes, ker je ličinkina faza dispergirana v dispergirnem mediju.

Ta homogena zmes se imenuje tudi raztopina. V disperzni fazi je raztopina lahko trdna ali tekoča ali ne, medtem ko je za disperzijski medij tekoča. Primer čajne raztopine v vodi. Premer delcev dispergirane faze v raztopini je <10 do 7 cm, tako da je raztopina videti v homogeni in enofazni fazi.

Značilnosti raztopine:

1. Velikost delcev <100 nm.
2. Jasnih, razpršenih delcev ni mogoče opaziti z ultramikroskopom.
3. Če ostane nemoten (zelo stabilen).
4. Ni ga mogoče ali ga je mogoče filtrirati (ni ga mogoče ločiti).

---

Različne vrste disperzijskih sistemov

Ne	Groba disperzija	Fina disperzija	Koloidna disperzija
1.	Heterogena	Homogena	Izgleda homogeno
2.	Dvofazna	Ena faza	Dvofazni (ogled ultramikroskopa)
3.	V blatu je usedlina	Jasno	Motno brez usedline
4.	Se lahko filtrira	Ni mogoče filtrirati	Filtrabilno (z ultrafiltrskim papirjem)
5.	Nestabilno	Stabilno	Stabilno
6.	Premer delcev> 10-5 cm	Premer delcev <10-7 cm	Premer delcev 10-7-1 O-5 cm

Tako je na primer razlaga opredelitve disperzijskih sistemov, formul, vrst in razlik, upam, da je opisano lahko koristno za vas. Hvala vam