Razumevanje hipotez, konceptov, ugodnosti, izrazov, vrst, primerov
Opredelitev hipoteze
Izraz beseda hipoteza je prevzet iz grščine, in sicer hipo, kar pomeni pod, in teza, ki pomeni utemeljenost, mnenje ali gotovost.
Hipoteza je mnenje, katerega resnica je še vedno dvomljiva in ga je treba ali ga je treba preizkusiti, da se z eksperimenti ali raziskavami dokaže njegova resničnost.
Razumevanje hipoteze po mnenju strokovnjakov
Za večjo jasnost pomena te hipoteze se lahko obrnemo na več strokovnjakov, ki po mnenju strokovnjakov razumejo hipotezo tako:
(Fraenkel Wallen, 1990: 40) v Yatim Riyanto, (1996: 13)
Ta hipoteza je napoved o možnem izidu študije. Poleg tega je ta hipoteza začasni odgovor na problem, predlagan v študiji. Ta hipoteza ni nujno resnična. Ali je hipoteza resnična ali ne, je odvisno od rezultatov testiranja empiričnih podatkov.
Po Suharsimi Arikunto (1995: 71)
Ta hipoteza je opredeljena kot alternativa domnevnim odgovorom raziskave na težave, ki jih v raziskavi predstavlja. Domnevni odgovor je začasna resnica, ki se bo resnično preizkusila s podatki, zbranimi z raziskavami. S tem stališčem se hipoteza lahko spremeni v resnico, lahko pa tudi pade iz resnice.
(John W. Best, v Sanapiah Faisal, 1982 in Yatim Riyanto, 1996).
Izvedena raziskava dejansko ni namenjena zgolj preizkusu predlagane hipoteze, temveč tudi iskanju dejstev, ki obstajajo, in dogajanja na terenu. Izjave o sprejemu ali zavrnitvi hipoteze ni mogoče ali je mogoče identificirati z izjavo o uspešnosti neuspeha raziskave. Oblikovanje hipoteze je namenjeno logični osnovi, usmerjanju postopka zbiranja podatkov in samega postopka preiskave
Avtor etimološki
Ta hipoteza izhaja iz dveh besed, in sicer hipo, kar pomeni "manj kot", in tudi teze, ki pomeni mnenje. Ta hipoteza je torej mnenje ali sklep, ki ni dokončen, zato ga je treba najprej preizkusiti za resnico (Djarwanto, 1994: 13).
(Donald Ary, 1992: 120)
Ta hipoteza je začasna izjava, predlagana pri reševanju problema, ali pa tudi za razlago simptoma.
(Moh. Nazir, 1998: 182).
Ta hipoteza je začasni odgovor na raziskovalni problem, katerega resnico je treba empirično preizkusiti.
(Sumadi Suryabrata, 1991: 49).
Tehnično je ta hipoteza izjava o stanju populacije, ki jo je treba preizkusiti na podlagi podatkov, pridobljenih iz raziskovalnega vzorca
(Sumadi Suryabrata, 2000: 69).
Statistično je ta hipoteza izjava o stanju parametrov, ki jih je treba preskusiti z vzorčnimi statistikami.
Koncept hipoteze
Kerlinger (Riduan, 2010: 35) to hipotezo razlaga kot trditev o razmerju med dvema ali več spremenljivkami. Medtem po mnenju Sudjane (Riduan, 2010: 35) to pomeni, da je ta hipoteza predpostavka ali domneva o nečem, kar je narejeno tako, da je mogoče razložiti tisto, kar je pogosto potrebno, da bi to lahko storili preverjanje.
Iz zgornje strokovne opredelitve je mogoče sklepati, da je ta hipoteza začasni odgovor ali domneva, ki jo je treba ponovno preizkusiti z znanstvenimi raziskavami.
Delovna hipoteza (alternativna hipoteza Ha ali H1) je hipoteza, oblikovana tako, da lahko odgovori na problem, seveda z uporabo teorij, ki so pomembne za raziskovalni problem in tudi ne temeljijo na dejstvih in tudi na resnični podpori podatkov na terenu polje.
Alternativna hipoteza (Ha) je oblikovana v pozitivnem stavku.
Statistično je hipoteza opredeljena kot izjava o stanju prebivalstva (Parametri), ki jih je treba preskusiti, temeljijo na podatkih, pridobljenih iz vzorca raziskave. Tako se v tem statističnem izračunu preizkusi nična hipoteza (H0). Torej, ta nična hipoteza je izjava, da med tem parametrom in ni nobenega razmerja, vpliva ali razlike statistika in nasprotno je Ha, ki navaja, da obstaja razmerje, vpliv ali razlika med parametri in statistika. Nična hipoteza (H0) je navedena z negativnimi stavki (Riduan, 2010: 36).
Za vsako raziskavo ni treba formulirati problema. Da bi lahko odgovorili na formulacijo problema in hipotezo lahko preizkusili ali preizkusili, je treba oblikovati oboje z uporabo jasnih stavkov, ki prav tako ne povzročajo veliko razlage in so tudi natančni, tako da lahko izmeriti. Raziskovalni problem je oblikovan v obliki vprašalnega stavka, hipoteza pa v obliki stavčnega stavka.
Značilnosti hipoteze
Značilnosti dobre hipoteze vključujejo naslednje:
- Hipoteza mora imeti razlagalno moč
- Ta hipoteza mora vsebovati tudi pričakovano razmerje med spremenljivkami.
- To hipotezo je treba preizkusiti
- Hipoteza mora biti skladna z obstoječim znanjem
- Tudi ta hipoteza naj bo čim bolj preprosta in čim bolj jedrnata
1. Po Johnu W.Best (1997) v Yatim Riyanto (1996: 16)
Značilnosti dobre hipoteze so:
- Lahko sprejme zdrav razum
- V skladu z znano teorijo ali dejstvi
- Formula je navedena tako, da jo je seveda mogoče preizkusiti
- Navedeno tudi v preprosti in jasni formulaciji
2. Borg in Gall (1979: 61-62) v Yati Riyanto (1996: 16) in Suharsimi Arikunto (1995: 64-65)
Za to hipotezo lahko rečemo, da je dobra, če izpolnjuje naslednje 4 kriterije:
- Hipoteza bi morala biti formulacija razmerja med dvema ali več spremenljivkami.
- To oblikovano hipotezo bi morali spremljati tudi razlogi ali teoretične osnove ter rezultati prejšnjih ugotovitev.
- Hipoteza mora biti preverljiva.
- Oblika hipoteze naj bo kratka in jedrnata.
Kot merilo za oblikovanje te hipoteze lahko uporabimo hipotezo, ki bi jo morali oblikovati v stavku, ne pa vprašanje ali nič drugega.
Preprosteje značilnosti hipoteze vključujejo:
- Morate navesti odnos
- Biti mora povezan z znanostjo in v skladu z razvojem znanosti
- Mora biti preprosto
- Mora biti sposoben preizkusiti
- Mora biti v skladu z dejstvi
- Mora biti sposoben razložiti dejstva
Funkcija hipoteze
Pojasnite simptome in olajšajte širjenje znanja na določenem področju.
Predložite izjavo o razmerju med dvema konceptoma, ki ju je mogoče neposredno preizkusiti v študiji.
- Pomaga pri usmerjanju raziskovalnega procesa.
- Pomagajte pri oblikovanju okvira za pripravo zaključka raziskave.
- Pomagajte pri preizkušanju resničnosti teorije.
- Zagotovite nove ideje pri razvoju teorije.
- Razširite znanje o pojavu, ki ga preučujete.
Prednosti hipoteze
Zagotovite omejitve in tudi zmanjšajte obseg raziskav in raziskovalnega dela.
Opozarjanje raziskovalca na stanje dejstev, pa tudi na razmerje med dejstvi, ki lahko včasih preprosto izgineta iz njegove pozornosti.
Kot preprosto orodje za osredotočanje raztresenih dejstev brez usklajevanja v pomembno in celovito celoto.
Kot vodilo pri preizkušanju in tudi prilagajanju dejstvom ter med dejstvi.
Pogoji hipoteze
Zahteve te hipoteze vključujejo naslednje:
- Hipotezo je treba oblikovati na kratko, jedrnato in jasno
- Tudi hipoteza mora biti sposobna pokazati obstoj povezave med dvema ali več spremenljivkami
- Hipoteza mora temeljiti tudi na mnenjih, in sicer na teorijah strokovnjakov ali ustreznih rezultatih raziskav.
Preizkus hipoteze
Donald Ary in drugi (v Arief Furchan, 1982; 133) in tudi Yati Riyanto (1996: 16-17) za preizkušanje hipoteze, ki jo mora raziskovalec:
- Pripravite zaključke o posledicah, ki bodo opazne ali opazne, če bo hipoteza resnična
- Izberite raziskovalno metodo, ki bo omogočila eksperimentiranje, opazovanje ali druge potrebne postopke, ki bodo pokazali, ali so se učinki pojavili ali ne.
- Uporabite to metodo in zberite tudi podatke, ki jih je mogoče analizirati in pokazati, ali podatki podpirajo hipotezo.
Pri preverjanju hipotez mora hipoteza opraviti empirične in logične teste. Ta hipoteza se preizkusi empirično, pri čemer se običajno uporabljajo naključne statistike, ki nato je rezultat izračuna po posvetovanju s številkami koeficientov iz tabele teoretični.
Te hipoteze ni treba vključiti v raziskavo, to pomeni, da obstajajo raziskovalci, ki se jim ni treba podrediti in tudi formulirati hipoteza, če raziskovalec ni ali ni mogel ali lahko določi napovedi odgovora na rezultat raziskave. Raziskave, ki so običajno brez hipoteze, vključujejo naslednje:
- Opisne raziskave
- Zgodovinske raziskave
- Evalvacijske raziskave.
Nekateri viri niso dokazani, če je hipotezo po S. Margono (1997: 192-193) mogoče iskati po:
- Teoretična osnova, uporabljena pri oblikovanju hipoteze, je zastarela; ni veljaven; ali neustrezno.
- Vzorec raziskave je premajhen
- Vzorec te študije ni bil odvzet samovoljno
- Pomanjkanje natančnosti pri odstranjevanju ali nevtralizaciji zunanjih ali tujih spremenljivk
- Instrumenti ali metode zbiranja podatkov, ki niso veljavne in nezanesljive
- Uporabljena zasnova raziskave prav tako ni primerna
- Izračuni v analizi tudi niso zelo natančni
- Sama hipoteza je "napačna" in je v resnici v nasprotju s hipotezo (Sutrisno Hadi, 1981).
Vrste hipotez
Spodaj so navedene vrste hipotez, vključno z naslednjimi:
1. Hipoteza raziskav
Ta raziskovalna hipoteza je predpostavka, ki ne zahteva statističnih testov, ker je namen te hipoteze pridobiti odgovore na preučevane probleme.
Raziskovalne hipoteze so prav tako razdeljene na več vrst, med katerimi so naslednje:
- Ta opisna hipoteza je odgovor ali začasna predpostavka za vzorec v skupnosti, v kateri obstaja več različnih kategorij.
- Ta primerjalna hipoteza je začasna domneva v formulaciji problema, ki dvomi v primerjavo (primerjavo) med dvema ali več vzorci.
- Ta asociativna hipoteza je začasna predpostavka povezanosti (razmerja) med dvema ali več spremenljivkami v študiji.
Tudi ta primerjalna hipoteza je razdeljena na dva dela, vključno z naslednjim:
- Primerjava sorodnih (parov) v dveh ali več vzorcih (k vzorcev).
- Neodvisna primerjava v dveh ali več vzorcih (k vzorcev).
2. Statistična hipoteza
Ta statistična hipoteza je ena od predpostavk, uporabljenih pri preizkušanju analize z uporabo nekaterih podatkov iz vseh obstoječih podatkov. Tako je uporabljena hipoteza navidezna statistična metoda.
Referenčna statistika je statistična metoda, ki se uporablja za analizo vzorčnih podatkov, katerih rezultati bodo posplošeni na populacijo, kjer je vzorec odvzet. Hipoteza lahko uporablja dve ali več spremenljivk.
To statistično hipotezo lahko razdelimo na dva dela, vključno z:
- Hipoteza Zero ali Empty (Ho) je, da lahko pojasni odsotnost razlike med spremenljivkami.
- Ta alternativna hipoteza (Ha) je nekaj, kar lahko pojasni, da obstaja vpliv razmerja med spremenljivkami.
Alternativna hipoteza (Ha)
Obstajata tudi dve alternativni hipotezi, in sicer hipoteze o usmeritvi in hipoteze, ki niso usmerjene (Fraenkel in Wallen, 1990: 42; Suharsimi Arikunto, 1989: 57).
- a) Ta usmerjena hipoteza je hipoteza, ki jo je predlagal raziskovalec, ki jo raziskovalec že ima ugotovil, da je bilo napovedano, da bo neodvisna spremenljivka vplivala na spremenljivko odvisna.
- b) Ta hipoteza, ki ni usmerjena, je predlagana hipoteza kot ga je oblikoval ta raziskovalec, se zdi, da ni jasno, ali ta neodvisna spremenljivka vpliva na spremenljivko odvisna.
Primer hipoteze
Spodaj so primeri hipotez, vključno z naslednjim:
1. Primeri opisnih hipotez
Raziskovalec je izvedel študijo v restavraciji z imenom Bakso Pedas v mestu Džakarta, glede tega, ali polpete, ki jih uporabljajo v restavraciji, vsebujejo škodljive sestavine, kot sta boraks ali ne.
V tej študiji je bila uporabljena ena spremenljivka, polpete, najdene v restavraciji Bakso Pedas Jakarta, zato je uporabljena hipoteza ena sama hipoteza.
Na podlagi uporabljene teorije lahko raziskovalec sprejme dve hipotetični izbiri, med drugim naslednje:
H0: Polpete v restavraciji Bakso Pedas Jakarta vsebujejo boraks.
H1: Polpete v restavraciji Bakso Pedas Jakarta ne vsebujejo boraksa.
2. Primer primerjalne hipoteze
Raziskovalec je izvedel tudi študijo o zvestobi navijačev nogometnega kluba Persebaya v primerjavi z zvestobo navijačev Persije.
Ali imajo navijači vsakega nogometnega kluba enako zvestobo ali ne.
Raziskovalec lahko ali lahko oblikuje težavo v zvezi z: Ali imajo navijači nogometnih klubov Persebaya in Persija enako zvestobo?
Študija je uporabila več spremenljivk. Prva spremenljivka je zvestoba navijačev Persebaje, druga spremenljivka; lojalnost pristašev Perzije.
Uporabljena hipoteza je primerjalna hipoteza, ker se pri oblikovanju problema vpraša o primerjavi med dvema spremenljivkama.
Glede na uporabljeno teorijo obstajata dve možnosti hipotez, vključno z;
H0: Navijači kluba Persebaya imajo enako zvestobo kot navijači kluba Perzija.
H1: Privrženci kluba Persebaya imajo drugačno (ne enako) zvestobo, in sicer pri navijačih kluba Persija.
3. Primeri asociativnih hipotez
Raziskovalec je izvedel študijo o milni operi "Person Tiga" in njenem vplivu na (družbeni) življenjski slog najstniških fantov v oblačenju.
Raziskovalec lahko ali lahko oblikuje težavo, in sicer: Ali milna opera: "Tretja oseba" vpliva na slog najstnikov pri oblačenju?
Študija je uporabila tudi več spremenljivk. tj. prva spremenljivka; milna opera "Tretja oseba", pa tudi druga spremenljivka; slog najstnikov v obleki.
Ta študija uporablja asociativno hipotezo, ker formulacija problema dvomi v povezavo med dvema spremenljivkama.
Na podlagi uporabljene teorije obstajata 2 (dve) izbiri hipotez, vključno z:
H0: Opera z milo "Tretja oseba" vpliva na slog oblačenja najstniških fantov.
H1: Opera z milo "Tretja oseba" ne vpliva na slog oblačenja najstniških fantov.
Tako je razlaga definicije hipoteze, upajmo, da je opisano lahko koristno za vas.
Poglej tudiRazumevanje oblikovanja problemov
Poglej tudiOpredelitev kalivosti
Poglej tudiRazumevanje aksiologije, vidikov in delov po mnenju strokovnjakov
Partnerske povezave:
- https://dogetek.co/
- https://thesrirachacookbook.com/
- https://daftarpaket.co.id/
- https://www.dosenmatematika.co.id/
- https://sel.co.id/
- https://ngelag.com/