4 Pancasila kot državne norme in njihovi odnosi
Pancasila kot državna norma
V Pancasili obstaja razmerje med vrednotami in normami. za Pancasila kot vir vrednot učiteljev mojega izobraževanja. Com je že razpravljal, toda za krepitev razumevanja norme je dobro, da jo tudi preberete Razumevanje Pancasile kot vira vrednosti, nazaj na temo razprave, je norma vodilno pravilo, da se ljudje obnašajo kot utelešenje vrednot.
Povzetek in normativne vrednosti so opisane v globini oblike norm. Nemogoča vrednost se lahko uporabi kot vedenjska referenca, če ni prevedena v norme. Tako je norma v bistvu utelešenje vrednot. Brez norm te vrednote ne morejo biti praktične, kar pomeni, da v vsakdanjem življenju ne morejo delovati konkretno.
Vsaka od teh norm mora vsebovati vrednost. Te vrednote so hkrati vir norm. Če ni vrednosti, je nemogoče uresničiti normo. Po drugi strani pa je brez teh norm nemogoče uresničiti vrednote, ki jih je treba izvesti.
Na primer, obstaja norma, ki se glasi "Odložite smeti na svoje mesto" ali "Brez smeti"
Primeri zgornjih norm skušajo spoznati vrednost čistoče. Z upoštevanjem teh norm upamo, da je čistoča vrednota, ki jo je mogoče uresničiti v življenju.
Končno je tisto, kar se pojavi v življenju in tudi obdaja naše življenje, norma. V vsakdanjem življenju so znane 4 norme, in sicer:
1. Verska norma
Verskim normam pravimo tudi verske norme / prepričanja. To prepričanje / verska norma je namenjena življenju, da bi lahko verjeli. Te norme so namenjene človekovim obveznostim do Boga in do sebe. Vir teh norm so nauki verovanj / religij, ki jih njihovi privrženci štejejo za božje zapovedi.
2. Moralne norme (etika)
Moralne ali etične norme imenujemo tudi moralne ali etične norme ali tudi manire. Moralne / etične norme so najosnovnejše norme. Te moralne norme določajo, kako lahko nekoga obsojamo. Moralne norme se nanašajo na ljudi kot posameznike, ker vključujejo osebno življenje. Izvor ali vir moralnih norm prihaja od samih ljudi, ki so avtonomni in niso usmerjeni v zunanji odnos, ampak so usmerjeni v človekove notranje drže. Sankcije ali kršitve moralnih ali etičnih norm prihajajo sami.
3. Vljudnostne norme
Ta norma se imenuje tudi norma vljudnosti, manir, običajev ali tudi norma maščobe. Ta norma vljudnosti temelji na navadi, poslušnosti ali ustreznosti, ki velja v družbi. Področje, kjer velja norma vljudnosti, je ozko in lokalno ali osebno omejeno. Vljudnost na enem področju ni enaka kot na drugih področjih. Drugačno v družbi, drugačne manire. Sankcije za kršitev norm spodobnosti prihajajo tudi iz lokalne skupnosti.
4. Zakonodaja norma
Te pravne norme prihajajo zunaj vsakega človeka. Pravne norme izvirajo iz moči zunaj ljudi, ki nam jih vsiljujejo. Skupnost je uradno (država) pooblaščena, da lahko naloži sankcije ali tudi naloži kazen. V tem primeru je sodišče institucija, ki zastopa uradno skupnost, da lahko izreče kazen.
Kot sklop osnovnih vrednot je treba Pancasila prevesti tudi v norme, da se lahko izvaja v življenju države. Prava norma je kot izdelava temeljnih vrednot Pancasile, in sicer etičnih in pravnih norm. Pancasila opisujejo kot etično normo, ker so v bistvu osnovne vrednote Pancasile moralne vrednote. Torej je Pancasila postala nekakšno etično vedenje državnih upraviteljev in tudi Indonezijcev, da so lahko v skladu z normativnimi vrednotami same Pancasile.
Odnos Pancasile kot osnovne norme ali pravne težnje s pravnim sistemom (Indonezija)
V zvezi z zakoni, ki veljajo za indonezijski narod in državo, so ustanovitelji razglasili Pancasila ta država, kot je razvidno iz ustave iz leta 1945, je v splošni razlagi poudarjeno, da je Pancasila ideal pravo (Rechtside) ki nadzoruje temeljni zakon države, tako napisani temeljni zakon kot nenapisani temeljni zakon. Kje je vloga Pancasile kot pravnega ideala v življenju nepisanega in zapisanega prava Pri oblikovanju nepisanega prava in oblikovanju pisnega prava imajo pravni ideali vlogo na drugačen način drugačen.
V nenapisanem zakonu ideali zakona neposredno vplivajo na navado, navado vedenja, kodeks ravnanja vedenje do carine, od carine do zakona, vse poteka z odlaganjem vrednot, ki stopenjski. Medtem v pisnem zakonu faze, ki tvorijo te vrednostne vloge, ne obstajajo in ker tega ne najdemo, pravni ideali posredno nadzirajo oblikovanje zakona to. Pri oblikovanju pisnega prava med zakonom in sistemom pravnih norm, ki jih tvorijo posamezniki ali skupine posameznikov, tako kot uradniki kot predstavniki ljudstva.
Odnos med Pancasilo kot pravnim idealom in sistemom pravnih norm je odvisen od zavedanja in spoštovanja uradnikov in predstavnikov ljudje proti pravnim idealom, ki obstajajo v družbi in imajo konstitutivno in regulativno funkcijo pri oblikovanju prava to. Ker oblikovanje zapisanega zakona ne poteka skozi faze nalaganja vrednosti, takrat je možnost razpada med pravnimi ideali in sistemom pravnih norm zelo velika enkrat. To smiselno velja za vlogo pravnih idealov Pancasile pri oblikovanju nepisanih in zapisanih zakonov pri nas.
Pancasila bo kot pravni ideal dosledno in neprekinjeno opravljala svoje konstitutivne in regulativne funkcije v primerjavi z indonezijskim pravnim sistemom norm. Pancasila kot temeljna norma države v sistemu pravnih norm bo določila, da so pravne norme, na podlagi katerih je oblikovana, vedno ustrezne in ne protislovne. Tako bo teoretično vedno obstajala harmonija med ideali prava, ki se integrira, in sistemom pravnih norm, ki se vodijo. Prof. Notonagoro (pozno) je zaključil, da je Pancasila glavno načelo temeljnih načel ali načel državestaatsfundamentalnorm, brez kakršnih koli drugih informacij.
Verjetno mora biti opremljen s popolnim mnenjem, in sicer tako, da kot cilj doda potrditev Pancasile zakon, ki deluje kot vodilna zvezda za Pancasilo, ki je glavno načelo temeljnih pravil države to. Po drugi strani pa je treba priznati, da bo sprejetje Pancasile kot temeljnega načela države močno olajšalo prilagajanje sistema pravnih norm v njej. Toda samo zaradi tega sprejetja, ne da bi Pancasila sprejeli kot pravni ideal, bo naš sistem pravnih norm izgubil konstitutivno in regulativno vodilo.
Ideal indonezijske zakonodaje je Pancasila. Tako mora biti pozitivno pravo v Indoneziji v skladu z vrednotami, ki jih vsebuje zakon Pancasila, kar pomeni, da pozitivno pravo, ki velja v Indoneziji, ne sme biti v nasprotju z vrednotami Pancasila. Ideali indonezijske zakonodaje, ki jih vsebuje Pancasila, so bili uvedeni v ustavo iz leta 1945 kot osnova za ustavo.
Vrednote, ki jih vsebuje Pancasila, imajo konstitutivno funkcijo, ki določa, ali je indonezijski pravni sistem pravni sistem kar je pravilno, poleg tega pa ima regulativno funkcijo, ki določa, ali je pozitivno pravo, ki velja v Indoneziji, pravično ali ne. ne. Položaj Pancasile kot najvišje pravne norme, v tem primeru kot glavnih idej odpiranja temeljnega zakona kdo je ustvaril člene temeljnega zakona, določajo vsebino in obliko slojev prava, ki jih je več nizko.
Ker pri ureditvi pravnih norm ni opravičila za protislovje med nižjimi in višjimi pravnimi normami visoka, potem je določitev Pancasile kot pravne norme, ki opisuje glavne ideje odprtja temeljnega zakona, jamstvo za obstoj harmonija in odsotnost konflikta med Pancasilo kot pravno normo, ki jo vsebuje osnovni zakon in več pravnih norm nizko. Nezdružljivost in navzkrižje med pravno normo in višjo pravno normo vodijo do pojava protiustavnosti in nezakonitosti teh norm in zato ne prijaviti.
Tako je v skladu z ustavo iz leta 1945 Pancasila v pravnem sistemu, ki velja za indonezijski narod, na dveh položajih. Prvič, Pancasila je kot pravni ideal znotraj indonezijskega pravnega sistema, vendar je zunaj sistema pravnih norm in na položaju oblasti Na ta način Pancasila deluje konstitutivno in regulativno proti normam, ki so v sistemu norm pravo. Drugič, Pancasila kot osnovna norma kot najvišja norma v indonezijskem sistemu pravnih norm, ki izhaja iz glavnih idej iz preambule ustave iz leta 1945(Grundnorm), ki ustvarja vse nižje norme v sistemu pravnih norm in določa, ali so zadevne norme veljavne ali ne.
Zagotoviti razumevanje Pancasile kot osnovne norme(Grundnorm) ali viri državnega prava kot pravni ideali, nato Zakon št. 12 iz leta 2011 o Vzpostavitev zakonov in drugih predpisov, kjer je v 2. členu poudarjeno, da je Pancasila vir vseh virov prava država. V obrazložitvi 2. člena je navedeno, da je umestitev Pancasile kot vira vseh državnih virov v skladu s preambulo Četrti odstavek ustave Republike Indonezije iz leta 1945, in sicer Vera v enega vrhovnega boga, pravično in civilizirano človeštvo, enotnost Indonezija, demokracija, ki jo vodi modrost v razmisleku in zastopanju ter socialna pravičnost za vse ljudi Indonezija.
Da bi postavili Pancasila kot osnovo in ideologijo države kot tudi filozofsko osnovo države, je vsak material, ki ga vsebuje zakonodaja, naslednji: urejena v 7. členu zakona št. 12 iz leta 2011 o določitvi zakonodaje, ne sme biti v nasprotju z vrednotami, ki jih vsebuje Pancasila.