Kontinentalni evropski pravni sistem - opredelitev, značilnosti, načela in vloge

Opredelitev pravnega sistema celinske Evrope

Seznam za hitro branjeoddaja
1.Opredelitev pravnega sistema celinske Evrope
1.1.Značilne lastnosti
1.2.Glavna načela ali osnovna načela
1.3.Sodniška vloga
1.4.Sodniška odločba
1.5.Vir prava
2.Klasifikacija pravnega sektorja
2.1.Javnopravno področje
2.2.Zasebno pravo
3.Šola legizma in pozitivizma
3.1.Zakonodajna šola
3.2.Šola pravnega pozitivizma (Rechtspositivism)
4.Značilnosti kontinentalnoevropskega prava
4.1.Obstaja kodifikacija
4.2.Sodniki niso vezani na precedens, tako da zakon postane vir prava
4.3.Sodni sistem je inkvizicijski.
4.4.Deliti to:
4.5.Sorodne objave:

Kontinentalnoevropski pravni sistem - opredelitev, značilnosti, načela, vloge in klasifikacijeUčitelj Izobraževanje. Co. ID - Celinski evropski pravni sistem je pravni sistem, za katerega so značilne različne določbe zakon je sistematično kodificiran (sestavljen), kar bodo sodniki nadalje razlagali v njegovi uporabi. Skoraj 60% svetovnega prebivalstva živi v državah, ki se držijo tega pravnega sistema. Celinski evropski pravni sistem se bolj ukvarja s kodifikacijo, na celinsko pravo močno vpliva rimsko pravo.

instagram viewer

Kontinentalnoevropski pravni sistem

Zato je pogosto znan kot rimski pravni sistem (civilno pravo). Rečeno naj bi bilo za rimsko pravo, ker je ta pravni sistem izhajal iz kodifikacije zakonov, ki so prevladovali v rimskem imperiju v času vladavine cesarja Justinijana iz 5. stoletja (527–565 n. Št.). Kodifikacija prava je zbirka različnih pravnih pravil, ki so obstajala pred Justinijanovim časom in se imenujejo Corpus Juris Civilis (kodificirano pravo).


Corpus Juris Civilis se uporablja kot osnovno načelo pri oblikovanju in kodifikaciji zakonov v evropskih državah celinsko, kot so Nemčija, Nizozemska, Francija, Italija, Latinska Amerika, Azija (vključno z Indonezijo v kolonialnem obdobju) Nizozemska). To pomeni, da mora biti po tem sistemu vsak zakon kodificiran kot podlaga za uporabo prava v državi.

Preberite tudi: 31 Razumevanje prava po mnenju popolnih strokovnjakov


Značilne lastnosti

  1. Ostro ločite med civilnim in javnim pravom
  2. Ločite med materialnimi in osebnimi pravicami
  3. Uporaba kodifikacije
  4. Odločitev prejšnjega sodnika ni zavezujoča
  5. Tako kot v evropskih državah, ki so se bolj ukvarjale s kodifikacijo, je tudi na to celinsko sodno prakso močno vplivalo rimsko pravo. Pogosto znan kot pravni sistem CIVILNEGA PRAVA.

Večina celinskoevropskih držav in njihove nekdanje kolonije / kolonije; npr.: Nemčija, Nizozemska, Francija, Italija, države Latinske Amerike in Azije.

Razvito v evropskih državah (drugi izraz Civilno pravo = rimsko pravo).

Rečeno naj bi bilo za rimsko pravo, ker je ta pravni sistem izhajal iz kodifikacije zakonov, ki so prevladovali v rimskem imperiju v času vladavine cesarja Justinijana iz 5. stoletja (527–565 n. Št.). Kodifikacija prava je zbirka različnih pravnih pravil, ki so obstajala pred Justinijanovim časom in se imenujejo Corpus Juris Civilis (kodificirano pravo).


Corpus Juris Civilis se uporablja kot osnovno načelo pri oblikovanju in kodifikaciji zakonov v evropskih državah celinsko, kot so Nemčija, Nizozemska, Francija, Italija, Latinska Amerika, Azija (vključno z Indonezijo v kolonialnem obdobju) Nizozemska). To pomeni, da mora biti po tem sistemu vsak zakon kodificiran kot podlaga za uporabo prava v državi.

Preberite tudi: Razumevanje civilnega prava po mnenju strokovnjakov skupaj s pravno knjigo in njeno zgodovino


Glavna načela ali osnovna načela

Glavno načelo oziroma osnovno načelo kontinentalnoevropskega pravnega sistema je, da zakon pridobi moč zavezujoča, ker gre za predpis v obliki zakona, ki je sistematično urejen v kodifikacija. Pravna varnost je cilj prava.


Pravno varnost je mogoče uresničiti, če je vse človekovo vedenje v družbenem življenju urejeno s pisnimi predpisi, kot so zakoni. V tem pravnem sistemu je znan pregovor, ki se glasi: "razen zakona ni drugega zakona". Pravo se vedno poistoveti z zakonom (zakon je zakon).


Sodniška vloga

Sodniki v tem primeru niso svobodni pri oblikovanju novih zakonov, ker imajo sodniki samo vlogo pri določanju in razlagi obstoječih predpisov na podlagi avtoritete, ki v njih obstaja.


Sodniška odločba

Sodnikova odločitev za splošno javnost ni zavezujoča, ampak le zavezuje stranke v sporu (doktrine res ajudicata) kot sodna praksa kot anglosaški pravni sistem (Freie School / School of Rechtsbegung)

Preberite tudi: Razumevanje prava na splošno, skupaj s cilji, področji in celotnim sistemom


Vir prava

  1. Zakone oblikuje zakonodajalec (statuti).
  2. Pravni predpisi (uredba = državna uprava = PP itd.) In
  3. Običaji, ki živijo in jih skupnost sprejema kot zakon, če niso v nasprotju z zakonom.

Klasifikacija pravnega sektorja

Glede na zgornje vire prava ima kontinentalnoevropski pravni sistem dve klasifikaciji, in sicer:


Javnopravno področje

Javno pravo vključuje pravne predpise, ki urejajo moč in oblast vladarja / države ter razmerja med družbo in državo. V to javno pravo so vključeni:

  1. Ustavno pravo
  2. Državno upravno pravo
  3. Kazensko pravo

Zasebno pravo

Zasebno pravo vključuje pravne predpise, ki urejajo odnos med posamezniki pri izpolnjevanju življenjskih potreb zaradi njihovega življenja. V zasebno pravo so vključeni:

  1. Civilno pravo in
  2. Gospodarsko pravo

V skladu z današnjim razvojem človeške civilizacije je vedno težje določiti jasne meje med javnim in zasebnim pravom. To je posledica naslednjih dejavnikov:


  • Pojav socializacije v zakonu je posledica vedno večjega števila področij življenja v skupnosti. To v bistvu kaže, da obstaja element "javnega / skupnega interesa", ki ga je treba zaščititi in zagotoviti, na primer na področju delovnega in agrarnega prava.
  • Država se vedno bolj vmešava v področja življenja, ki so prej vključevala samo individualne odnose, na primer na področju trgovine, področja dogovorov itd.

Preberite tudi: 7 Predmeti mednarodnega prava: teorija, razumevanje, razvoj, viri prava


Šola legizma in pozitivizma

Pravni sistem celinske Evrope se drži šol legizma in pozitivizma.

Zakonodajna šola

  1. Ob predpostavki, da so v zakonu vsi zakoni.
  2. Zakon je enak zakonu.
  3. Sodnika pri izvrševanju njegovih nalog zavezuje zakon, zato je njegova naloga le izvajanje samega zakona (vlaženje).
  4. Upoštevanje sposobnosti prava kot zakona, tudi pri reševanju različnih družbenih problemov.
  5. V tej šoli verjamejo, da bodo vsi socialni problemi takoj rešeni, če bo izdan zakon, ki jih ureja.

Po tej sekti je zakon zdravilo za vse, čeprav v resnici ni.


Šola pravnega pozitivizma (Rechtspositivism)

  1. Pogosto imenovan tudi tok legitimizma.
  2. Ta šola resnično poveličuje zapisani zakon.
  3. Izven pozitivnega prava ni nobene pravne norme.
  4. Vsi družbeni problemi so urejeni s pisno zakonodajo.
  5. Tako da se zdi, da je bistvo tega toka pretirano spoštovanje moči, ki obstaja ustvaril ta pisani zakon, tako da se šteje, da je moč vir zakona in moč je pravo.

Ta tok je sprejel John Austin (1790 - 1861, Anglija), ki je izjavil, da je edini zakon najvišja sila v državi. Medtem ko so drugi viri le kot nižji viri. Vir zakona je neposredni oblikovalec, in sicer suverena stranka ali najvišji zakonski organ, vsi zakoni pa se pretakajo iz istega vira. Zakon, ki izhaja iz njega, je treba brezpogojno spoštovati, tudi če se očitno zdi nepravičen.


Značilnosti kontinentalnoevropskega prava

Pravni sistem celinske Evrope ima tri značilnosti, in sicer:


Obstaja kodifikacija

Prva značilnost, ki je osnova pravnega sistema civilnega prava, je, da ima zakon zavezujočo veljavo, ker: vključeni v predpise v obliki zakonov in sistematično urejeni v kodifikacija. Ta osnovna značilnost je sprejeta ob upoštevanju, da je glavna vrednota, ki je cilj prava, pravna varnost.


Pravna varnost se lahko uresniči le, če človekova pravna dejanja v družbenem življenju urejajo pisni pravni predpisi. S ciljem zakona in na podlagi sprejetega pravnega sistema sodniki ne morejo svobodno ustvarjati zakonov, ki bi imeli splošno zavezujočo veljavo. Sodniki delujejo samo tako, da določajo in razlagajo predpise v okviru svojih pooblastil. Odločitev sodnika v zadevi zavezuje le stranke v sporu.


Sodniki niso vezani na precedens, tako da zakon postane vir prava

Druge značilnosti sistema civilnega prava ni mogoče ločiti od nauka o ločitvi oblasti, ki je navdihnil francosko revolucijo. Po mnenju Paula Scoltena naj bi bil resnični namen organiziranja organov nizozemske države ločitev oblasti zakonodaja, sodna oblast in kasacijski sistem so nemogoče, da bi se ena oblast vmešavala v zadeve oblasti drugo. Privrženci sistema civilnega prava zagotavljajo veliko prožnost sodnikom, da odločajo o zadevah, ne da bi morali posnemati odločitve prejšnjih sodnikov. Sodniki se držijo pravil parlamenta, in sicer zakonov.


Sodni sistem je inkvizicijski.

Tretja značilnost civilnopravnega pravnega sistema je tisto, kar Lawrence Friedman imenuje uporaba inkvizicijskega sistema v sodstvu. V tem sistemu imajo sodniki glavno vlogo pri vodenju in odločanju o zadevah; sodniki so dejavni pri iskanju dejstev in previdni pri ocenjevanju dokazov. Po Friedmanovih opažanjih poskušajo sodniki v civilnopravnem pravnem sistemu že na začetku dobiti popolno sliko dogodkov, s katerimi se srečujejo. Ta sistem temelji na strokovnosti in poštenosti sodnikov.


Tako je razlaga zgornjega članka lahko koristna za naše zveste bralce... Hvala, ker ste obiskali GuruPendidikan. Co. ID