Opredelitev, elementi in tipi osebnosti ter njihove značilnosti
Opredelitev osebnosti
Številni strokovnjaki so opredelitev osebnosti oblikovali na podlagi paradigme, v katero verjamejo, in osredotočenosti na analizo teorije, ki jo razvijajo. Tako bo definicij toliko različic, kolikor jih bo oblikovalo strokovnjakov. Sledi definicija osebnosti, ki jo je predstavil strokovnjak, katerega definicija se lahko uporabi kot referenca pri proučevanju osebnosti, in sicer Adolf Heuken, s.j. et al.1

Adolf Heuken S.J. et al. v svoji knjigi Izziv razvijanja osebnosti (1989: 10) navaja naslednje. Osebnost je celoten vzorec vseh sposobnosti, dejanj in navad osebe, tako fizičnih, duševnih, duhovnih, čustvenih kot socialnih. Vse to je bilo na različne načine urejeno pod različnimi zunanjimi vplivi. Ta vzorec se kaže v njegovem vedenju, v njegovih prizadevanjih, da postane človek, kot želi”.1
Preberite tudi: Faze razvoja osebnosti in razlage
Splošna opredelitev osebnosti
Osebnost ali osebnost izhaja iz besede persona, beseda persona se nanaša na masko ali masko, ki je prevleka za obraz ki ga pogosto uporabljajo odrski izvajalci, kar pomeni za opis vedenja, značaja ali osebnosti nekdo. uporabljali nastopajoči v rimskih časih. Za Rimljanepersona " pomeni, kako se oseba prikaže drugim.
Na splošno se osebnost nanaša na to, kako se posamezniki pojavijo in dajo vtis na druge posameznike. V bistvu je opredelitev osebnosti na splošno šibka, ker ocenjuje samo opazno vedenje in ne ignorira možnost, da se te značilnosti spremenijo glede na okoliške razmere, sicer se tej definiciji reče šibko, ker njene ocenjevalne narave (ocenjevanje), vendar v osnovi osebnosti ni mogoče oceniti kot "dobro" ali "slabo", ker nevtralno.
Po mnenju Agusa Sujanto et al (2004) je dejal, da osebnost je zapletena psihofizična celota posameznika, tako da se kaže v njegovem edinstvenem vedenju.)
Elementi osebnosti
Elementi uma in duše, ki določajo razlike v vedenju vsakega posameznika, se imenujejo osebnostna sestava, ki vključuje naslednje:
Znanje
- Individualno znanje je napolnjeno s fantazijami, razumevanji in koncepti, rojenimi iz opažanja in izkušnje o različnih stvareh iz posameznikovega okolja to. Vse to se zabeleži v možganih in posameznik postopoma izrazi v obliki vedenja.
Preberite tudi: Razumevanje osebnosti, vrste in značilnosti, določanje dejavnikov
Občutek
- Občutek je stanje človeške zavesti s pozitivno ali negativno oceno nečesa. Na obliko te ocene vpliva njegovo znanje. Tako bodo občutki vedno imeli subjektivno naravo s prisotnostjo elementov prejšnjih ocen, ki se lahko razlikujejo od presoj drugih. Občutki napolnijo človeško zavest vsak trenutek njegovega življenja.
Nagon
Nagonski impulz je volja, ki je postala nagon vsakega človeka. Obstaja vsaj sedem vrst instinktivnih impulzov, in sicer:
- Želja po preživetju
- Spolni nagon
- Želja po krmi
- Želja po bogoslužju
Spodbuda za razumevanje in interakcijo s soljudmi - Spodbuda za posnemanje vsakega vedenja drugih
- Zagon za lepoto oblike, barve, zvoka in gibanja
Osebnostne lastnosti
splošna osebnost
- Vztrajnost
- Ambicioznost
- Spolne motnje
- Pojav dednih teženj
zdrava osebnost
- Se lahko ocenite realistično
- Lahko realno oceni dosežene dosežke
- Neodvisnost
- Lahko realno ocenjujem
- Imeti življenjsko filozofijo
- Usmerjenost navzven (ekstrovert)
- Srečno
- Socialno sprejemanje
- Imej namen
- Zna nadzorovati čustva
- Lahko sprejme odgovornost
Preberite tudi: Razumevanje osebnosti po mnenju strokovnjakov
Nezdrave osebnostne lastnosti
- Lahko se jezite
- Hiperaktivna
- Nespečnost
- Biti sovražen do vseh oblasti
- Pesimizem pri soočanju z življenjem
- Pogosto depresivni (depresija ali stres)
- Kaže tesnobo in zaskrbljenost
- Uživa v motenju drugih ljudi, ki so veliko mlajši ali imajo živali
- Tudi po opozorilu ali kaznovanju se ne more izogniti deviantnemu vedenju
- Uživa v kritiziranju, posmehovanju drugih
- Pomanjkanje navdušenja (razpoloženja) v življenem življenju
- Pomanjkanje zavedanja o spoštovanju verskih naukov
- Pogosti glavoboli (čeprav glavni vzrok niso organski)
Vrste osebnosti
Ljudje imamo več vrst ali tipov osebnosti, in sicer:
Introvert (introverzija)
- Introvert ali interoverzija je človeška osebnost, ki daje prednost svetu v človeškem umu samem. Ljudje z introvertiranimi osebnostnimi lastnostmi ali tipi se običajno zaprejo pred ljudmi zunanje življenje, ki je raje v samoti ali mirnih razmerah, ne pa tam, kjer veliko ljudi.
Introvertne lastnosti
- Mislec
- tih
- Vesel sam
- Sramežljivo
- Težko se je razumeti (kuper)
- Raje delajte sam
- Raje neposredno komunicira z 1 osebo (interakcija 1 na 1)
- Pred govorjenjem / početjem najprej pomislite
- Veselo predstavljanje
- Čustva je lažje izraziti s pisanjem
- Raje opazujte v interakciji
- Redko govori, rad pa posluša, kako ljudje pripovedujejo zgodbe
- Uživa v mirnih dejavnostih, kot so branje, ribolov, igranje računalnika in sprostitev.
Preberite tudi: Razumevanje osebnosti - koncepti, lastnosti, dejavniki, funkcije, razvoj, psihologija, strokovnjaki
Ekstrovert (ekstraverzija)
- Ekstrovertnost ali ekstraverzija je ena vrsta človeške osebnosti, ki daje prednost zunanjemu svetu človeka. Ekstroverti so nasprotje introvertov. Torej ljudje z ekstrovertiranimi osebnostnimi lastnostmi ali tipi, namreč osebnosti, ki se ponavadi odprejo bolj zunanjemu življenju dejavnosti in manj razmišljati ter ljudje, ki so radi v gneči ali v razmerah, kjer je veliko ljudi, ne pa na krajih tihi.
Lastnosti ekstroverta (ekstraverzija)
- Aktivno
- Lepo je biti z ljudmi
- Zaupanje (včasih je lahko izjemno)
- Vesel, da sem aktiven
- Bolj zabavno je delati v skupinah
- Enostavno razumevanje (družaben)
- Raje komunicira s številnimi ljudmi
- Čustva je lažje izraziti z besedami
- Najprej se pogovorite / naredite, nato pomislite
- Raje sodelujte v interakciji
- Lažje je pripovedovati zgodbe kot poslušati ljudi, ki pripovedujejo zgodbe
- Uživajte v dejavnostih z veliko ljudmi, kot so potovanja, druženja, zabave in koncerti
Ambievert (Ambiverzija)
- Ambievert ali Ambiversion je človeška osebnost, ki se lahko spremeni od introverta do ekstroverta ali obratno. Ambiever je vrsta človeške osebnosti z dvema osebnostma, in sicer introvertno in ekstrovertno. Ima osebnost ambieverta, za katero lahko rečemo, da je dobra, ker smo ljudje prilagodljivi dejavnosti, kot so introvertirani in ekstrovertirani, ter interakcija z introvertiranimi in ekstrovertiranimi osebami z dobro Ambieverti so pogosto videti muhasto, saj so pogosto prevrtljivi.
Pojmi, povezani z osebnostjo
Obstaja več konceptov, ki so tesno povezani z osebnostjo in so včasih celo enačeni z osebnostjo. Pojmi, povezani z osebnostjo, so (Alwisol, 2005: 8-9):1
- Značaj (znak), in sicer opis vedenja s poudarjanjem vrednot (resnično-napačno, dobro-slabo) bodisi eksplicitno bodisi implicitno.
- Temperament (temperament), in sicer osebnost, ki je tesno povezana z biološkimi ali fiziološkimi dejavniki.
- Značilnosti (lastnosti), namreč enak ali enak odziv na niz podobnih dražljajev, traja (razmeroma) dolgo obdobje.
- Atributi tipa (lastnosti), podobne lastnostim, vendar v bolj omejenem naboru dražljajev.
- Navada (navade), je enak odziv in se ponavadi ponovi za isti dražljaj
Funkcije osebnostne teorije
Tako kot ima znanstvena teorija na splošno opisno in napovedno funkcijo, ima tudi teorija osebnosti. V nadaljevanju so razložene opisne in napovedne funkcije teorije osebnosti.
- Opisna funkcija: Opisna funkcija (razlaga ali opis) je funkcija teorije osebnosti pri natančnem, popolnem in sistematičnem razlaganju ali opisovanju človeškega vedenja ali osebnosti. Kaj, zakaj in kako na vprašanja o človeškem vedenju odgovarjajo z opisnimi funkcijami.
- Napovedovalne funkcije: Teorija osebnosti poleg tega, da zna razložiti, kaj, zakaj in kako človeškega vedenja zdaj pa tudi znati predvideti, kaj, zakaj in kako vedenje človeka v prihodnosti dan. Torej mora teorija osebnosti imeti napovedno funkcijo.
Preberite tudi: Razumevanje, elementi in tipi osebnosti skupaj s popolnimi značilnostmi
Dimenzije osebnostne teorije
Pričakuje se, da bo vsaka teorija osebnosti lahko odgovorila na vprašanja o tem, kaj, zakaj in kako človeškega vedenja. Iz tega razloga ima vsaka popolna teorija osebnosti po Pervinu (Supratiknya, 1995: 5-6) običajno naslednje dimenzije:
- Razprava o struktura, in sicer vidike osebnosti, ki so razmeroma stabilni in ustaljeni in so elementi, ki tvorijo osebnostno figuro.
- Razprava o proces, in sicer koncepti motivacije za razlago dinamike vedenja ali osebnosti.
- Razprava o rast in razvoj, in sicer različne spremembe strukture od dojenčka do zrelosti, spremembe spremljajočega procesa in različni dejavniki, ki ga določajo.
- Razprava o psihopatologija, in sicer naravo osebnostnih ali vedenjskih motenj ter njihov izvor ali razvojne procese.
- Razprava o sprememba vedenja, in sicer koncept, kako je mogoče vedenje spremeniti ali spremeniti.
Razvoj osebnosti
Dejavniki, ki vplivajo na osebnostni razvoj
Po Freudu na razvoj osebnosti posameznika vplivajo zrelost in posamezni načini spopadanja z napetostjo. Po Freudu je zrelost resničen vpliv znotraj človeka. Napetost lahko nastane zaradi frustracij, konfliktov in groženj. Prizadevanja za premagovanje te napetosti si prizadevajo posamezniki z: identifikacijskimi, sublimacijskimi in ego obrambnimi mehanizmi.
Faze osebnostnega razvoja
Po Freudu se je posamezna osebnost oblikovala do konca petega leta, njen nadaljnji razvoj pa je v veliki meri izpopolnitev te osnovne strukture. Poleg tega je Freud izjavil, da razvoj osebnosti poteka skozi
Preberite tudi: Razumevanje mode - stilistka, zgodovina, prednosti, značilnosti, razvoj, dejavniki, strokovnjaki
6 faz, ki so povezane z občutljivostjo na erogena področja ali določene dele telesa, ki so občutljivi na dražljaje. Šest faz osebnostnega razvoja je naslednjih (Sumadi Suryabrata, 2005: 172-173).
- Peroralna faza (ustna stopnja): 0 do približno 18 mesecev. Del telesa, ki je občutljiv na stimulacijo, so usta.
- Analna faza (analna stopnja) : približno 18 mesecev do treh let. V tej fazi je najbolj občutljiv del telesa anus.
- falični oder (falični oder) : približno 3 do 6 let. Del telesa, ki je v falični fazi občutljiv, so genitalije.
- Latentna faza (faza zakasnitve) : približno 6 let do pubertete. V tej fazi je spolni nagon ponavadi latenten ali zatrt.
- Genitalni stadij (genitalni stadij) : se pojavi od posameznika, vstopa v puberteto in naprej. V tem času je posameznik doživel zrelost v reproduktivnih organih.
Tako je članek guruja Pendidikan.co.id o definiciji osebnosti: definicije, elementi, značilnosti, Vrste, koncepti, teoretične funkcije, dimenzije, razvoj, upam, da je ta članek koristen za vas vse.