Razumevanje zadrug: značilnosti, namen, razlike z drugimi poslovnimi subjekti
Opredelitev zadruge po zakonu
V skladu z zakonom št. 25 iz leta 1992 so zadruge poslovni subjekti, ki jih sestavljajo posamezniki ali zadružne pravne osebe z svoje dejavnosti temelji na zadružnem načelu, pa tudi na ljudskem gospodarskem gibanju po načelu družina.
Medtem so v skladu z zakonom št. 17 iz leta 2012 zadruge pravne osebe, ki jih ustanovijo fizične ali zadružne pravne osebe z namenom ločevanja premoženja svojih članov kot kapital za vodenje podjetja, ki izpolnjuje skupne želje in potrebe na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju v skladu z vrednotami in načeli Zadruga.
Zadruge kot poslovni subjekti
Opredelitev zadruge
Zadruga izhaja iz latinščine
Coopere ali sodelovanje v angleščini, co pomeni skupaj in delovanje pomeni delo. Torej, sodelovanje pomeni sodelovanje. Vendar je terminologija sodelovanja zelo široka in obstaja na različnih znanstvenih področjih. Imenuje se sodelovanje na gospodarskem področju gospodarska družba. Zadružne organizacije kot poslovni subjekti delujejo kot podjetja, ki služijo članom in nečlanom.- Značilnosti sodelovanja
Nekatere značilnosti zadrug so:
- Združenje ljudi.
- Delitev dobička glede na primerjavo storitev. Storitve z omejenim kapitalom.
- Cilj je olajšati ekonomsko breme svojih članov, izboljšati blaginjo članov, zlasti družbe in družbe na splošno.
- Kapital ni fiksen, spreminja se glede na število vlog članov.
- Ne ukvarja se s kapitalskim dohodkom / poslovnim delom, temveč s pripadnostjo načelu skupnosti.
- Na sestanku vsakega člana vsak član ali glasuje ne glede na višino kapitala vsakega člana.
- Vsak član lahko vstopi / izstopi (zamenja člana), tako da v zadrugi ni stalnega kapitala.
- Tako kot družba v obliki družbe z omejeno odgovornostjo (PT) ima zadruga pravno obliko.
- Vodenje podjetja
- Odgovorna oseba zadruge je skrbnik.
- Zadruge niso zbiranje kapitala nekaj ljudi, katerih cilj je maksimirati dobiček.
- Zadruga je skupno prizadevanje za sorodstvo in medsebojno sodelovanje. Vsak član je dolžan sodelovati pri doseganju cilja dobrega počutja članov.
- Izgube si delijo člani. Če zadruga utrpi izgubo, jo člani delijo. Člani, ki si ne morejo privoščiti razbremenitve / odgovornosti za izgube. Izgube nosijo člani, ki si to lahko privoščijo.
Preberite tudi:Cilji in področja mednarodnega gospodarskega sodelovanja za doseganje skupnih ciljev
- Cilj zadruge
V skladu s členom 3 zakona št. 25 iz leta 1992 si zadruge prizadevajo za spodbujanje blaginje svojih članov in družbe na splošno in sodelujejo pri gradnji nacionalnega gospodarskega reda v okviru uresničevanja napredne, pravične in uspešne družbe, ki temelji na Pancasili in ustavi 1945. Prednosti in slabosti zadrug Prednosti zadrug v Indoneziji so:
- Je odprt in prostovoljen.
- Višina glavnice in obveznih prihrankov članov ne obremenjuje.
- Vsak član ima enake glasovalne pravice, ne glede na višino kapitala.
- Prizadeva si za izboljšanje blaginje članov in ne samo zaradi dobička.
Stvari, ki postanejo slabost zadrug v Indoneziji, so:
- Zadruge je težko razviti zaradi omejenega kapitala.
- Pomanjkanje kompetentnega vodstva pri upravljanju zadrug.
- Menedžerji so včasih nepošteni.
- Pomanjkanje sodelovanja med vodstvom, nadzorniki in člani.
Razlike med zadrugami in drugimi poslovnimi subjekti
- Članstvo
Glavna značilnost, ki zadruge razlikuje od ostalih poslovnih subjektov, je položaj članov. V zakonu št. 25 iz leta 1992 o poslovanju je navedeno, da so zadružniki tudi lastniki uporabnikov zadružnih storitev. V jeziku ekonomije ali teorije trženja se ti uporabniki storitev imenujejo stranke. Zato je zadružno članstvo odprto za vse uporabnike. Poleg tega je, ali zadruga lahko deluje ali ne, zelo odvisno od sodelovanja njenih članov.
Medtem je članstvo v družbah, tako zasebnih kot državnih, odprto za nekatere delničarje.
- Kapital
Zadružni kapital sestavljajo glavni prihranki, obvezni prihranki, rezervni skladi in nepovratna sredstva iz lastnega kapitala. Poleg tega zadružni kapital prihaja tudi iz posojilnega kapitala, ki izhaja iz lastnih članov, drugih zadrug in / ali zadrug njeni člani, banke in druge finančne institucije, pa tudi izdajanje obveznic in drugih vrednostnih papirjev ter drugih virov legitimno. Znesek kapitala je majhen, vendar za člane ne predstavlja ovire. Kapitalski dohodek je sorazmeren njegovi porabi na podlagi zadružnih storitev.
Rezervni sklad je znesek sredstev, pridobljenih iz dodatka za preostale poslovne rezultate, ki je po potrebi namenjen kritju izgub zadruge. Za razvoj poslovanja lahko zadruge uporabljajo posojilni kapital ob upoštevanju izvedljivosti in kontinuitete svojega poslovanja. Posojila, pridobljena od članov, vključno s potencialnimi člani, ki izpolnjujejo zahteve.
Preberite tudi:Pojasnilo deviznih tečajev in njihove uporabe
Posojila drugim zadrugam in / ali njihovim članom temeljijo na sporazumih o sodelovanju med zadrugami. Posojila bankam in drugim finančnim institucijam se dajejo v skladu z določbami veljavnih zakonov in drugih predpisov. Izdaja obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev se izvaja na podlagi določb veljavnih zakonov in drugih predpisov. Drug zakonit vir so posojila nečlanov, ki se ne dajejo z javnimi ponudbami.
Po drugi strani se pri drugih poslovnih subjektih naložbe pridobijo z zagotavljanjem delnic, ponujenih po tržnih cenah. Več ljudi kot vlaga, več kapitala potrebuje podjetje. Torej, kapital se pridobi od javnosti, ki kupuje delnice podjetja.
- Lastnik
V zadrugi je uporabnik lastnik in lastniške pravice zadruge ostanejo pri vseh članih zadruge na pravični in enaki osnovi. Vsak član ima do zadruge enake obveznosti in pravice, kot jih določa statut.
V drugih poslovnih subjektih so delničarji samo lastniki ali lastniki podjetja. Vlagatelji dobivajo dobiček sorazmerno s kapitalom, ki ga vloži vsak vlagatelj ali lastnik kapitala.
- Prednosti
Član v zadrugi pridobi ugodnosti sorazmerno s storitvami, ki mu jih zagotavlja zadruga. Obrestna mera za njen kapital je omejena. Medtem ko je pri drugih poslovnih subjektih namen poslovnega subjekta določen le za doseganje največjega dobička.
- Dimenzije moči
V zadrugah je največja moč pri določanju in vzpostavljanju poslovne politike je v rokah članov prek orodij in opreme zadruge, imenovane »Sestanek članov«. Letno ". Poleg tega uveljavitev ali delovanje teh pooblastil v zadrugah temelji na načelu "ena oseba, en glas".
Pri drugih poslovnih subjektih imajo končno moč delničarji in teče glede na količino kapitala, vloženega v delnice.
- Dimenzije poslovnih ciljev
Zadružno poslovanje je usmerjeno na dva dejavnika, in sicer na notranji sektor (člani) in zunanji sektor (splošno). Namen ustanovitve zadruge je zagotavljanje storitev. V drugih poslovnih subjektih poslovni vidik zajema le javni interes ali širšo javnost. Cilj je le iskati največji dobiček.
Preberite tudi:Dejavniki in nekatere vrste, ki s primeri vplivajo na človekove potrebe
Poleg zgornjih kazalcev obstajajo razlike v številnih vidikih. Spodaj so predstavljene te razlike, ki vključujejo 8 dimenzij, ki so naslednje:
- Kdo so uporabniki storitve?
- Kdo je lastnik podjetja?
- Kdo ima volilne pravice?
- Kako je potekalo glasovanje?
- Kdo določa politiko podjetja?
- Ali je nadomestilo za kapital omejeno?
- Kdo bo prejel rezultate teh prizadevanj?
- Kdo je odgovoren za izgubo?
| Dimenzija | Posameznik | Trdno | PT | Zadruga |
| Uporabniki storitev | Ne lastnik | Na splošno ni lastnik | Na splošno ni lastnik | Splošno / član |
| Lastnik podjetja | Posameznik | Poslovni zavezniki | Delničarji | član |
| Kdo ima volilne pravice | Ni potrebno | Zavezniki | Navadni delničarji | član |
| Glasovanje Pelaksanaan | Ni potrebno | Običajno glede na velikost udeleženega kapitala | Glede na število delnic, ki jih ima GMS | En član en glas in ne sme biti zastopan |
| Vodja modrosti | Povezana oseba | Zavezniki | Direktorjev, direktorjev v PT ne sme biti imenovan dlje časa | skrbnik |
| Nagrade za kapital | Neomejeno | Neomejeno | Neomejeno | Omejeno |
| Upravičenec | povezana oseba | Zavezniki v sorazmerju | Sorazmerni delničar | Član glede na storitev / udeležbo |
| Kdo je odgovoren za izgubo | Lastnik | Zavezniki | Delničarji število delnic v lasti | Član več lastniškega kapitala |
Preberite tudi:Napoved je
Razlika med zadrugami in PT po R.S. Soeriaatmadja
| Ne | Zadruga | Družba z omejeno odgovornostjo |
| 1. |
Cilj Ne samo zaradi dobička, ampak predvsem za izboljšanje blaginje članov. |
Cilj Iščete največji dobiček |
| 2. |
Članstvo, kapital in dobiček Člani so na prvem mestu. Zadruga je torej skupek ljudi. Kapital je orodje. Pridobljeni dobiček se razdeli med člane glede na njihove storitve. |
Članstvo, kapital in dobiček Kapital je primarni. Torej gre za bazen kapitala. Ljudje so sekundarni. Višina kapitala določa višino glasovalnih pravic, dobiček pa se deli glede na velikost kapitala. |
| 3. |
Znak udeleženca Zadruge priznavajo samo eno vrsto članstva in z znamkami udeležencev ni mogoče trgovati. |
Znak udeleženca Poimenovan pesero ali delnice. Obstaja več vrst delnic in vsaka vrsta ima različne pravice. Poleg tega se z delnicami lahko trguje. |
| 4. |
Lastništvo in volilne pravice Med volilnimi pravicami med kolegi člani ni razlike. Zastopa se lahko en član, en glas in nobena glasovalna pravica (brez glasovanja po pooblaščencu) |
Lastništvo in volilne pravice Zaloge se lahko skoncentrirajo v eno ali več ljudi, zato lahko pride do koncentracije kapitala s posledicami da lahko politiko podjetja določi le ena ali dve osebi, kjer delita centrirano. Volilne pravice so lahko zastopane. |
| 5. |
Kako delati Zadruge delujejo odkrito in so znane vsem članom. |
Kako delati Način dela ni odprt in upravni odbor igra vlogo pri vodenju podjetja (organizacije). |
Preberite tudi:Opredelitev in vrste Mednarodne agencije za večstransko sodelovanje
Tunggal (2002, 36) navaja, da so delnice / serumi v PT enaki glavnim prihrankom v zadrugah. Presenetljive razlike med glavnimi prihranki v zadružnih združenjih in delnicami / serumi v družbah z omejeno odgovornostjo so naslednje:
Preglednica 1 Razlike v deležih v PT in glavni prihranki v zadrugah
| Delnice / imetja družb z omejeno odgovornostjo | Zadružna glavna prihranka |
| a. Znesek je odvisen od velikosti začetnega / odobrenega kapitala. Po določitvi prvega kapitala se razdeli na več delnic. | a. Znesek po sklepu zbora članov zavezuje moč vsakega člana. |
| b. Delnice se prodajo vsem, ki jih želijo in zmorejo kupiti, ti kupci pa postanejo člani podjetja. | b. Kdor bo postal član, je izbran najprej, nato mora plačati glavni prihranek. |
| c. Z njimi se lahko trguje in zato vedno menjajo lastnike. | c. Z njim ni mogoče trgovati, zato ostaja v rokah prvotnih članov. |
| d. Ko se ustavite kot član, lahko delnice prodate drugim. | d. Če se ustavi kot odločitev seje, lahko člane prosimo, naj se vrnejo iz društva. |
| e. Določite glasovalne pravice na sestankih članov. | e. Ne določa glasovalnih pravic na sestankih članov. |
| f. Določite delež dobička. | f. Ne določa deleža dobička. |
Preberite tudi:Opredelitev multilateralizma ter oblike in odnosi mednarodnega sodelovanja
Preglednica 2 Razlike v smislu Delitev dobička
| Zadruga | Podjetje | Neprofitna organizacija |
| Preostale poslovne rezultate lahko člani izplačajo za transakcije v zadrugi | Dobiček se lahko razdeli v obliki dividend, odvisno od narave delnic / ponovnega vlaganja v podjetje | Prednost ni v lasti posameznih članov, ampak pripada organizaciji |
| Predpisi o sodelovanju omejujejo / prepovedujejo plačilo storitev / obresti / deleža | Brez omejitev za delniške dividende | – |
| Nekatere zadruge so strukturirane kot neprofitne organizacije, SHU se ne razdeli svojim članom | – |
– |
PT, CV. SODELOVALNA
| PT | Življenjepis | SODELOVALNA |
| 1. V PT ni delovnih partnerjev, ki bi bili v celoti osebno odgovorni za celoto. 2. Direktorjev PT ni mogoče imenovati dlje časa 3. Minimalni odobreni kapital Rp. 50 milijonov in minimalni vplačani kapital 25% odobrenega kapitala (ps. 32, ps 33) 4. Elementi odgovornosti partnerjev, ki so skrbniki (upravni odbor in komisarji), so ena enota vodenje in nadzor ter omejena odgovornost za njihove naloge v skladu s statutom in sklepi GMS 5. Skupščina delničarjev |
1. V življenjepisu je delovni partner, ki je v celoti osebno odgovoren za celoto. 2. CV-partnerji z delnicami so lahko imenovani za vedno. 4. Element odgovornosti partnerjev, ki je oseben za celoto, čeprav za ustanovitev podjetja ni treba imeti verodostojne listine (notarska listina), registrirana pri sodnem tajniku okrožnega sodišča na pravnem območju, kjer ima podjetje sedež, in mora biti objavljena v poročilu. Republike Indonezije 5. V življenjepisu lahko samo partnerji, ki se dopolnjujejo, vzpostavijo razmerje s tretjo osebo. Tisti, ki so odgovorni tretjim osebam, so samo dopolnilni zavezniki. |
1. poslovni subjekt, ki temelji na družinskih načelih. 2. Partnerji se lahko kadar koli spremenijo na podlagi odločitve sestanka članov. 3. Kapital V zadrugah se kapitalske izdaje spodbujajo ali zbirajo iz vlog, posojil, dodatkov, vključno z rezervnimi sredstvi, nepovratnimi sredstvi in drugimi zakonitimi viri. 4. Element zavezniške odgovornosti je družinski, vendar nadzira izvajanje politik in zadružno upravljanje. 5. Izvajanje sestankov članov |
Preberite tudi: Značilnosti storitve
Razlika med zadrugo in Gotong Royongom
Zadruge so sinonim za gotong royong. Gotong royong je sicer lahko trdna podlaga za ustanovitev zadruge, toda gotong royong raste in živijo v tradicionalni družbi, ki je v skladu z vrednotami, ki obstajajo v Sloveniji svojih ljudi.
Zadruga pa je logična pravna institucija, ki jo je treba organizirati s sodobno administracijo. Tu tradicionalne vrednote trčijo s sodobnimi vrednotami, ki jih podeželskim skupnostim ni enostavno prilagoditi vsem omejitvam, ki jih imajo. To je razlog, kako počasen je razvoj zadrug.
Problem, s katerim se zdaj soočamo, je: Kako ohraniti osebnost medsebojnega sodelovanja v Indoneziji z vključevanjem nove tehnologije, tako da bo v skladu z napredkom časa? To bodo dosegli s pomočjo zadrug.
Zadruge so skupna podjetja, ki temeljijo na načelu sorodstva. Z načelom sorodstva, ki velja v zadrugah, je mogoče ohraniti osebnost medsebojnega sodelovanja. Zadruge si prizadevajo izboljšati blaginjo življenja, zato morajo biti zadruge sposobne opravljati različne vrste poslov v skladu s sodobnim napredkom.
Če želimo torej življenjske potrebe izpolnjevati v sodelovanju, to ne pomeni, da želimo živeti v svetu medsebojnega sodelovanja, kot so to počeli naši predniki v preteklosti. V tem primeru obstajajo razlike med medsebojnim sodelovanjem in zadrugami v Indoneziji, vendar niso glavne.
V bistvu te razlike nastanejo kot posledica razvoja družbe. To je razloženo na naslednji način:
Medsebojno sodelovanje
- Gotong royong se običajno izvaja v podeželskih skupnostih.
- Gotong royong ima poseben namen, vendar se ne trudi neprestano.
- Gotong royong še ni organizirana oblika organizacije. V tem primeru lahko z gotovostjo rečemo, kdo je vodja, koliko članov.
- Postopek dela v gotong royong poteka statično in tradicionalno.
- Za medsebojno sodelovanje ni potreben kapital, temveč zelo preprosta orodja, kot so motike, žage in tako naprej.
- Zadruga
- Zadruge obstajajo v razvitih družbah in se lahko uporabljajo za zadovoljevanje zelo raznolikih življenjskih potreb.
- Zadruge imajo določen namen. Njegova prizadevanja so se izvajala neprekinjeno.
- Zadruga je organizirana organizacija, sestavljena iz sestave poslovodstva, seznama članov, statuta delovnih programov itd.
- Postopki sodelovanja so nacionalno dinamični.
- Zadruge potrebujejo kapital, ki je lahko v obliki denarja ali blaga kot sredstvo za sodelovanje.
Sodeč po procesu njenih dejavnosti
Sodeč po procesu dejavnosti, ki si prizadeva doseči cilje kot poslovni subjekt, je jasno razvidna razlika med zadrugami in nekooperativci. V zvezi s tem lahko kot spremenljivke, ki pojasnjujejo razlike, uporabimo več dimenzij, in sicer:
- Poslovna razsežnost
- Razsežnosti poslovnega upravljanja
- Osnovne dimenzije poslovnega zaupanja
- Razsežnosti poslovne koristi
- Razsežnost obratnega kapitala
- Dimenzije porazdelitve preostalih poslovnih rezultatov (presežek)
- Razsežnosti odnosa do trga
- In razsežnosti poslovnih ciljev
Sodeč po Dimenziji moči
- Zadruge gledamo iz razsežnosti največje moči pri določanju poslovnih politik, razlika je v tem, da: v zadrugi in v rokah članov prek opreme zadruge, sklicane članski sestanek letno.
- Nekooperativne zadruge, medtem ko so v nesozadnjih poslovnih subjektih moči delničarji. Poleg tega delovanje teh pooblastil v zadrugah temelji na načelu ena oseba, en glas. medtem ko za nekooperativne zadruge temelji na količini kapitala (denarja), vloženega skozi delnice.
Sodeč po poslovni dimenziji
Iz poslovne razsežnosti so razvidne razlike, in sicer:
- Zadružno poslovanje je namenjeno dvema sektorjema, in sicer notranjemu (člani) in zunanjemu sektorju (nečlani / splošno).
- Kar zadeva nekooperative, je ta vidik namenjen samo širši javnosti ali skupnosti.
- Gledano iz razsežnosti poslovne administracije
Razlika med zadrugami in nekooperativci je razvidna iz dimenzij poslovnega upravljanja, zadruge so načeloma (odprto upravljanje) odprtost upravljanja. V nasprotju z nekooperativnimi dejavnostmi je razsežnost upravljanja tega posla zaprta. Iz osnovne razsežnosti poslovnega prepričanja zadruge dajejo prednost lastni moči. Medtem pa nekooperative ne temeljijo na svojih poslovnih prepričanjih na moči kapitala in trgov.
- Gledano iz razsežnosti poslovnih koristi
Bili je razviden iz razsežnosti poslovnih koristi, razlika je v tem, da je za zadruge posel koristen za njegove člane in tudi skupnost, medtem ko so v ne-zadrugah koristi podjetja usmerjene na lastnike kapitala in Javno. Če temelji na tveganem kapitalu, zadruga daje prednost pridobivanju poslovnega kapitala iz vlog članov. Medtem bodo nekooperativni poslovni kapital dobili od ljudi, ki bodo kupili njihove delnice.
- Sodeč po dobičku
Pri razpravi o dobičku v zadrugah temelji na številu storitev članov, v nesodelujočih poslovnih subjektih pa na vplačanem kapitalu. Podobno se, če gledamo iz razsežnosti njihovega odnosa do trga, ustvarjajo zadruge usklajevanje med zadrugami, medtem ko je v nekooperativnih podjetjih odnos do opremljanja močna konkurenca čisto.
- Gledano iz poslovnih ciljev
Nazadnje, razlika med zadrugami in nekooperativci je jasna tudi, če gledamo iz razsežnosti poslovnih ciljev, in sicer namena njihove ustanovitve Zadruge naj opravljajo storitve, medtem ko je v ne-zadrugah namen njihovega poslovanja iskanje večjih dobičkov kolikor je mogoce.
Načeloma lahko kot osnova uporabimo razlike med zadrugami in nekooperativami v več razsežnostih, kot je opisano zgoraj postane merilo uspešnosti, ne glede na to, ali ga poslovni subjekt, ki se imenuje zadruga, dosledno izvaja ali ne to. Po Charlesu Gideu morajo biti zadruge zveste same sebi in ne smejo odstopati v druge oblike in Iz tega razloga morajo biti vrednote, ki se jih drži, resničnost življenja v dejavnostih in vedenju ljudi zadruga.
O tem je razprava Razumevanje zadrug: značilnosti, namen, razlike z drugimi poslovnimi subjekti Upam, da vam bo ta pregled lahko dodal vaš vpogled in znanje, najlepša hvala za obisk. 🙂